Nemški škofje spreminjajo cerkveno delovno pravo
Nemški škofje spreminjajo cerkveno delovno pravo
Musliman kot glavni zdravnik na katoliški kliniki? Po civilni ločitvi znova civilno poročena voditeljica otroškega vrtca ali negovalci, ki ne pripadajo nobeni verski skupnosti? Vse pogosteje se Cerkve, ki v Nemčiji za državo kot drugi največji delodajalec zaposlujejo več kot 1,2 milijona ljudi, znajdejo pred tovrstnimi vprašanji.
Včeraj so katoliški škofje predstavili novo uredbo cerkvenega delovnega prava. Reforme so najopaznejše pri odnosu do znova civilno poročenih in uslužbencev, ki živijo v izvenzakonski zvezi. Poleg tega naj bi bili sindikati – kot odziv na razsodbo zveznega delovnega sodišča iz leta 2012 – deležni večje pristojnosti pri pogajanjih o delovnih pogojih.
Kölnski kardinal Rainer Maria Woelki, ki vodi pristojno delovno skupino škofov, upa, da bodo nova pravila v svojih škofijah uvedli vsi škofje. Tudi Osrednji odbor nemških katoličanov je pozval 27 škofov, naj v Nemčiji ohranijo enotno cerkveno delovno pravo. Vendar to še ni povsem gotovo. Kajti minuli teden je za reformo glasovalo »le več kot dve tretjini« škofov. Če kateri koli član Nemške škofovske konference nove uredbe ne bo želel uveljaviti, bodo v njegovi škofiji veljala stari pravni predpisi.
Ni šlo zgolj za to, da bi cerkveno delovno pravo prilagodili novim smernicam pravnega izrazoslovja, je v pogovoru za katoliško agencijo KNA pojasnil kardinal Woelki. Tudi cerkvena praksa se je spremenila: nespoštovanje zvestobe že dolgo časa ni tako strogo kaznovano kot nekoč.
Škofje so imeli z reformo ogromno dela. Odločitve so večkrat prestavljali na kasnejši rok. Obenem je bil v politiki, medijih in delovnih telesih katoliških laikov vse glasnejši poziv po velikodušnejšem ravnanju z ljudmi, ki so se odmaknili od katoliškega moralnega nauka. Kardinal Woelki namreč poudarja, kako sploh ne gre zato, da bi podvomili v neločljivost zakonske zveze. »Gre za to, da delovno pravne posledice vnovične civilne poroke ali izvenzakonske skupnosti omejimo na resnično težavne primere«, je kölnski nadškof opisal njihov cilj. Nič več ni samodejnih odpovedi, nespoštovanje zvestobe se ocenjuje od primera do primera.
Še naprej pa veljajo strožje zahteve za pastoralno-katehetske in izredne škofovske sodelavce. Pri njih je sklenjena civilna zakonska zveza ali istospolno partnerstvo ocenjeno kot hud prekršek proti zvestobi, kar lahko v končni fazi pomeni tudi odpoved delovnega razmerja. Pri drugih zaposlenih bo to kaznovano le v izjemnih primerih.
Vir: kath.net
Foto: arhiv Družine (T.S.)



