Romarska pot h grobu svetega apostola Jakoba v Santiagu de Compostela doživlja neprekinjen naval. V letu 2015 je okoli 262.000 romarjev dobilo zaželjeno romarsko listino v tamkajšnjem romarskem uradu. Za pridobitev potrdila morajo romarji z vrsto žigov v romarski »osebni izkaznici« dokazati, da so najmanj zadnjih sto kilometrov do apostolovega mesta prehodili ali prehajali na konjskem hrbtu. Za kolesarje je potrebno dokazilo o prevoženih zadnjih 200 kilometrih. Žigi so med potjo na voljo v cerkvah, samostanih, kapelah in predvsem v romarskih prenočiščih. Za invalide na vozičkih veljajo pri razdaljah manj stroga pravila; odvisna so od konkretnih okoliščin posameznega romarja.



Že več let število romarjev nenehno narašča: s 192.488 (2012) preko 215.880 (2013) in 237.886 (2014) na sedanjih 262.000. Natančno število romarjev ob zaključku leta nadškofija objavi šele konec januarja. Dosedanji romarski rekord je bil dosežen v »svetem Jakobovem letu« 2010, ko smo god sv. Jakoba, 25. julij, nazadnje obhajali na nedeljo. Takrat se je dogajala prava »Jakobova oglasna kampanja, zabeleženih je bilo 272.412 romarjev. Še v osemdesetih letih prejšnjega stoletja je bilo število Jakobovih romarjev med 209 (1980) in 5.760 (1989). Sredi osemdesetih let sta papež Janez Pavel II. in Svet Evrope znova oživila romanje v Compostelo.

Večje povpraševanje je že pred časom poskrbelo za večje število romarskih prenočišč; oskrbujejo jih zasebniki, Cerkev, pa tudi javne službe. V dražjih prenočiščih je večja pozornost namenjena udobju: tam romarje pričakajo udobnejše vzmetnice, brezžična povezava za elektronske naprave, pa tudi enoposteljne sobe za več zasebnosti. Ne gre spregledati precejšnje skomercializiranosti poti, ki sega od organiziranih prevozov prtljage pa vse do ureditve avtomatov za pripravo napitkov.

Najljubši del poti v letu 2015 je bil znova »francoska veja«, ki od Pirenejev preko Pamplona, Burgosa, Leona in Ponferrade vodi v Santiago. Vse pogosteje romarji prispejo tudi po »portugalski veji« s Portugalske in po »severni veji« z obale Atlantika v severni Španiji.

Okoli 90 % romarjev v Santiago prispe peš, slabih 10 % pa s kolesom. Zelo malo jih priroma na konju ali na invalidskem vozičku – enih in drugih je bilo v zadnjih letih vse manj. Lani je po Jakobovi poti na vozičkih romalo 70 invalidov, leto dni prej 98; število jezdecev se je s 1.520 skoraj prepolovilo.

Delež žensk in moških je še vedno razmeroma uravnotežen, povečalo se je število žensk, ki romajo same. Lansko pomlad je romarsko skupnost pretresel roparski umor romarke iz ZDA; storilca so podolgotrajnem iskanju vendarle uspeli najti. Občasno pride tudi do nadlegovanja osamljenih ženskih romark.

Jakobove romarje je razveselila razglasitev svetega leta usmiljenja na pobudo papeža Frančiška. To pomeni, da so odprta sveta vrata bazilike v Santiagu, kar se sicer zgodi le ob »svetem Jakobovem letu« - naslednjič leta 2021. Manj razveseljiva je vest, da je vedno večja potreba po prenovi bazilike, zaradi česar so zaprti številni predeli svetišča. Pred kratkim so odprli nov romarski urad, ki ni več v bližini stolnice, ampak leži nekaj ulic stran, na naslovu Rua Carretas 33.

Vir: Kathpress
Foto: splet