Nepridipravi nimajo počitnic

Nekega dne vas bo morda poklical »bančni uslužbenec« in vam povedal, da so bili vaši podatki zlorabljeni. Da je nekdo v vašem imenu odprl bančni račun in najel kredit. In da morate svoje prihranke prenesti na nov račun, če jih želite zaščititi. Človek, ki vam bo napletel to zgodbo, je seveda prevarant, ki mu dišijo vaši prihranki. Denarne prevare niso iznajdba sodobnega časa. Med nami so bili vedno posamezniki, ki so poskušali obogateti na račun drugih. O njihovi premetenosti in naši lahkomiselnosti govori razstava Denar in kriminal: Tekma brez konca, ki je na ogled v Muzeju in galeriji MUZA na Čopovi ulici v Ljubljani. Razstava Denar in kriminal, ki so jo pomagali pripraviti številni partnerji (med njimi je tudi slovenska Policija), je razdeljena na tri sklope: ponarejanje denarja, ropi bank in bankomatov ter kibernetski kriminal. Ponarejevalci Izlet na drugo stran zakona začnemo pri bankomatu, ki so ga lansko jesen razstrelili v Gameljnah pri Ljubljani. Od njega pa se preselimo v oddaljeno preteklost. Že davno pred uvedbo prvih kovancev so v Mezopotamiji ponarejali glinene ploščice s klinopisnimi podatki o dolgovih. Na drugem koncu sveta, v deželi Majev in Aztekov, pa so ponarejevali kakavova semena, s katerimi so plačevali hrano in druge dobrine ter davke. Z uvedbo kovanega denarja so se za nepridiprave odprle nove možnosti. Zlatnike in srebrnike, ki niso bili tako dodelani kot današnji kovanci, so na robovih obrezali. Tako so dobili zlato in srebro, s katerim so prevlekli ponaredke iz manj vrednih kovin. Čeprav so bile za ponarejevalce denarja zagrožene hude kazni, je bila želja po dobičku močnejša od strahu. Za ponarejanje bankovcev je bilo potrebne več umetniške žilice. V Sloveniji sta se tega posla lotila tudi slikar Leopold Layer, ki je naslikal podobo Marije Pomagaj na Brezjah, in Ivan Selan, ki se je pozneje uveljavil kot kartograf. Na razstavi Denar in kriminal so predstavljene živ-ljenjske zgodbe najbolj znanih slovenskih ponarejevalcev. Med njimi je bil tudi Jožef Prelesnik, ki je v 19. stoletju denar delal na Dolenjskem. S ponarejanjem denarja se niso pečali samo posamezniki, ampak tudi države. Nemčija je poskušala med drugo svetovno vojno s ponarejenimi funti zamajati britansko gospodarstvo. Na razstavi Denar in kriminal je na ogled več primerkov ponarejenega denarja. Nekatere ponarejene bankovce zlahka prepoznamo, drugih pa ne, čeprav se včasih precej razlikujejo od pravih. Roparji in bankomati Dne 1. septembra 1997 je skupina roparjev v Zürichu v nekaj minutah odnesla 53 milijonov frankov. Na dvorišču pošte je na prevoz v banko čakalo kar 70 milijonov frankov, vendar so morali nepridipravi dve škatli z denarjem pustiti, saj v kombiju niso imeli dovolj prostora. Proizvajalec avtomobilov Mazda je to izkoristil za domiselno reklamno akcijo. V oglasu je pod sliko svojega kombija napisal, da bi bilo v njem dovolj prostora za vseh 70 milijonov. Pri nas se je najbolj odmeven bančni rop zgodil 1. novembra 2005, ko je skupina nepridipravov v trezorju SKB banke odprla 428 sefov in po oceni preiskovalcev odnesla okrog 32 milijonov evrov. Konec leta 1989 so se v Sloveniji pojavili prvi testni bankomati. Njihovo število je hitro naraščalo in leta 1992 jih je bilo že okrog 1.200. Nepridipravi so tudi tu odkrili priložnost za zaslužek. Na režo bankomata so namestili blokado, ki je preprečila, da bi stranka po opravljenem dvigu dobila denar, ali pa napravo, ki je kopirala podatke s plačilnih kartic. Lani in letos pa pogosto beremo o eksplozijah bankomatov, ki jih v nočnih urah razstreljujejo kriminalne združbe. Nepridipravi z miško Od bankomatov se preselimo v velik prostor s kabli in zasloni. Njegove stene so oblepljene z bankovci MUZA, ki spominjajo na bankovce za 200 evrov. Vseh je skoraj 10.000, njihova skupna vrednost znaša dva milijona evrov. To je po eni strani pravo bogastvo, po drugi strani pa je manj kot pet odstotkov prijavljene škode zaradi kiberkriminala v Sloveniji v letu 2025. Škoda zaradi uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije v kriminalne namene je lani v naši državi znašala 40,6 milijona evrov, oziroma 32 odstotkov več kot leto prej. Oškodovanci so 25,4 milijona evrov izgubili prek lažnih platform za trgovanje z delnicami in kriptovalutami. Približno 5,7 milijona evrov škode so imela podjetja, ki so jim nepridipravi podtaknili svoj bančni račun ali domnevno direktorjevo naročilo za nakazilo denarja. Približno 1,6 milijona evrov so izgubile žrtve ljubezenskih prevar na spletu in prav toliko tisti, ki so naročili izdelke v lažnih spletnih trgovinah. Nekaj posameznikov je tudi lani nasedlo na sporočilo, da jim je dobrotnik na drugem delu sveta zapustil ogromno premoženje (da bi ga dobili, je bilo seveda treba nakazati nekaj denarja), nekaj pa na telefonski klic domnevne službe za tehnično pomoč, ki je zatrjevala, da je njihov računalnik okužen z virusom. Te podatke dopolnjujejo osebne zgodbe oškodovancev in razlaga strokovnjaka za kibernetsko varnost. Prevaranti vas ne želijo tukaj Razstava Denar in kriminal nam skuša dopovedati, da nihče ni varen pred prevarami in da imamo vsi kakšno šibko točko, ki jo lahko izkoristijo nepridipravi. To pa ni razlog, da bi prestrašeno hodili po svetu. Nasprotno! Razstava nas spodbuja, da se oborožimo z znanjem, saj je to najbolj učinkovita zaščita pred prevarami. Zato na vabilu za ogled piše: »Prevaranti vas ne želijo tukaj. Mi pa vas z veseljem pričakujemo.« Razstava Denar in kriminal: Tekma brez konca, ob kateri so pripravili tudi obsežen katalog, bo odprta do februarja 2027. Kljub temu pa z ogledom ni pametno preveč odlašati, saj nepridipravi nimajo počitnic in nikoli ne spijo. ANDREJ PRAZNIK

Nepridipravi nimajo počitnic

Nepridipravi nimajo počitnic

Ponarejevalci

Papež novomašnikom zaupal tri skrivnosti

Duhovnik z gasilsko čelado

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.