Zgodba o (samo)kandidaturi odhajajoče predsednica vlade za komisarko v novi Evropski dobiva nove poudarke. Tej kandidaturi odločno nasprotujejo tudi v Združenju novinarjev in publicistov Slovenije (ZNP), o čemer so z odprtim pismo te dni obvestili predsednika komisije Jean-Clauda Junckerja in ga pozvali, naj Alenke Bratušek ne vzame v svojo ekipo.

In kaj je glavni razlog nasprotovanja, ki sta ga na današnji tiskovni konferenci predstavila predsednik ZNP Tino Mamić in član upravnega sveta Igor Kršinar? Izrazito nedemokratično ravnanje odhajajoče premierke v odnosu do uresničevanja medijske svobode. Bratuškove je namreč sprožila kazenski pregon zoper fotoreporterja Janija Božiča, ker je ta v času, ko je parlament februarja lani odločal o njeni potrditvi za predsednico vlade, fotografiral čestitko, ki jo je prejela na svoj mobilni telefon. Ob pregledu posnetkov je fotoreporter ugotovil, da je Bratuškovi gospodarstvenik Peter Kraljič za izvolitev čestital že dvajset minut pred dejansko izvolitvijo, kar je, prepričan, da je ta informacija v javnem interesu (ne nazadnje je bil Kraljič takrat nekaj časa »v obtoku« kot mandatarski kandidat, kar pomeni, da je šlo za čestitko javne osebnosti javni osebnosti na javnem kraju), objavil na svojem portalu Podlupo.net.

S to objavo se Bratuškova ne le ni strinjala, temveč je v tem videla kršitev tajnosti občil, zato je zadevo prijavila policiji, ki je na njeno pobudo – kar je sprva celo tajila – sprožila preiskavo. Tako se je začel postopek, ki ga je prevzelo tožilstvo in letos spomladi se je že začela sodna obravnava. Vabila nanjo fotoreporter dobiva v Veliko Britanijo, kamor se je bil zaradi gospodarske krize in političnih pritiskov na medijev s celotno družino prisiljen preseliti Božič.



ZNP je, kot obvešča predsednika Evropske komisije, že ob vložitvi kazenske ovadbe protestiralo in opozorilo na ogrožanje svobode tiska v Sloveniji, zato je predsednico vlade pozvalo, naj umakne predlog za pregon, a brez odziva. Bratuškove očitno niso prepričali niti primeri iz drugih evropskih držav, ki jih navajajo v ZNP. Iz sosednje Italije so denimo znane objave na spletnem portalu La Repubblike, kjer so razkrili vsebino pisem, ki jih je v parlamentu pisal Berlusconi, ali pisma, ki ga je Enrico Letta poslal takratnemu predsedniku vlade Mariu Montiju, v katerem se je ponujal za ministrski položaj. V ZNP navajajo tudi britanski primer, ki so fotoreporterji na ulici fotografirali britansko ministrico z gradivom v rokah, iz katerega je bilo mogoče sklepati na njegovo vsebino in tako na vsebino vladnih odločitev. Posnetek so seveda objavili brez sodnih posledic.

»Prepričani smo, da fotoreporterja Janija Božiča zaradi posnetka in objave čestitke, ki jo je dobila predsednica vlade, ne bi preganjali nikjer drugje v EU. Kljub temu Alenka Bratušek vztraja pri kazenskem pregonu. Nesprejemljivo je, da bi takšna oseba postala komisarka Evropske komisije in hkrati v svoji domači državi zgolj zaradi fotografije čestitke kazensko preganjala fotoreporterja, ki mora na sodne obravnave celo pripotovati iz druge države članice Evropske unije, v kateri si je moral poiskati delo,« ugotavljajo v ZNP, zato predsednika Evropske komisije pozivajo, naj za komisarko ne izbere osebe, »ki kazensko preganja novinarje ter ni privržena vrednotam evropske demokracije, med katere sodi tudi svoboda tiska oziroma svoboda javnega izražanja«.