Netopirji so naši pogosto spregledani sosedje, saj morda niti ne vemo, da so si poiskali zavetje v cerkvenem zvoniku ali na podstrešju. V glavnem so nemoteči, razen iztrebkov – gvana, ki ga je treba odstranjevati. V preteklosti se je dogajalo, da so ponekod ob prenovah zaprli line ali namestili mreže na okna. Če so netopirji bili v tistem času v stavbi, je to lahko pripeljalo celo do izumrtja lokalne populacije. Na različne načine smo v zadnjih petnajstih letih izgubili med 10 % in 15 % zatočišč za netopirje.

Sistem trajnega varstva stavbnih zatočišč netopirjev so v okviru LIFE integriranega projekta za okrepljeno upravljanje Nature 2000 (LIFE-IP NATURA.SI) oblikovali Ministrstvo za naravne vire in prostor, Zavod RS za varstvo narave in Center za kartografijo favne in flore. Vključitev v sistem je možna s prijavo na javni poziv, ki je namenjen vsem lastnikom stavb kulturne dediščine, ki imajo v stavbah zatočišče netopirjev. Upravičenci bodo v zameno za ohranjanja zatočišča prejeli denarno nadomestilo.

Kakšni so lahko konkretni ukrepi?

Kot pravi Primož Presetnik iz Centra za kartografijo favne in flore, ki že dolga leta obiskuje cerkve po Sloveniji in popisuje stanje netopirskih zatočišč, lahko netopirjem preprosto pomagamo že tako, da ohranimo preletne odprtine, kot so okna ali line na zvonikih. Razvili so tudi rešitve, kako hkrati preprečimo vstop golobom.

Označena preletnica z zaščito proti golobom, Stara Vrhnika. FOTO: Primož Presetnik

V župniji Vrhnika, kjer so s sredstvi, namenjenimi za projekt, že izvedli nekaj ukrepov, so pred dvema letoma namestili podest, na katerem se zdaj kopičijo iztrebki, kar omogoča veliko lažje vzdrževanje. Mizar Jernej Iskra, ki je podobne rešitve izvedel že v več cerkvah, je za Družino povedal, da je bil tudi sam najprej skeptičen. A ko je izvedel več o projektu in netopirjih, je odkril, da lahko na ta način naredimo nekaj dobrega, pohvalil je tudi sodelovanje z naravovarstveniki, ki so konstruktivno sodelovali z nasveti in iskanjem rešitev.

Netopirji v stavbah kulturne dediščine

Nastja Kosor iz Zavoda RS za varstvo narave je med možnimi ukrepi poudarila tudi prilagoditev umetne osvetlitve. Ugotovili so namreč, da osvetljenost preletnih odprtin zakasni čas, ko netopirji zapustijo zatočišče, zato pa zamudijo vrhunec žuželk, ki so v zraku ob mraku. V okviru projekta so se tudi za to težavo razvile različne rešitve, npr. z zastori, s katerimi se zatemni tisti del cerkve, kjer je preletna odprtina.

Komu so namenjena sredstva?

Kot je povedala Kosorjeva, so v projektu razvili sistem dolgoročnega ohranjanja stavbnih zatočišč netopirjev v stavbah kulturne dediščine, hkrati pa upravljavcem, ki imajo dodatno delo s tem, omogočiti letno nadomestilo za vzdrževanje. Sistem je zaživel z javnim pozivom za vse lastnike stavb kulturne dediščine, ki imajo zatočišče netopirjev večjega števila, v praksi gre večinoma za cerkve. Zato so stopili v stik tudi Slovensko škofovsko konferenco, s katero sodelujejo pri ozaveščanju, da bi dosegli čim širši krog župnij.

Ocenjevanje obremenjenosti z gvanom. FOTO: Primož Presetnik

Center za kartografijo flore in favne je v preteklih letih že opravil terenski pregled, na katerem so odkrivali, kje so prisotni netopirji. Pogosto so ob pregledu izvedeli še za druge okoliške cerkve s kolonijo netopirjev. Na seznam so tako vpisali že 412 stavb kulturne dediščine, od tega okoli 390 cerkva, razdelili pa so jih v pet kategorij po lestvici obremenjenosti z gvanom, ki je odvisna od števila in vrste netopirjev ter od tega, kje se ta nabira.

Kako do sredstev?

Ob pozivu bo objavljen tudi seznam, tako da lahko župnija hitro preveri, če je upravičena do nadomestila. V primeru več cerkva v župniji se obremenjenost sešteva. Poziv pa je namenjen vsem, tako da se lahko prijavijo tudi tisti, ki jih ni na seznamu, a vedo, da imajo netopirje v stavbi.

Povezava na javni poziv

Za dodatne informacije se lahko obrnete na sodelavce Zavoda RS za varstvo narave:
Telefon: 01 320 08 67 (ponedeljek–petek, 9.00–15.00)
E-naslov: anze.suhadolnik@zrsvn.si

Rok za oddajo vlog na javni poziv za vključitev v sistem v letu 2025 je do 15. novembra, poziv pa bo odprt do 14. oktobra 2026 oziroma do porabe finančnih sredstev. Vloge za stavbe, ki so že na seznamu in so upravičene do nadomestila, bodo tako vključene že v letošnjem letu, ostale pa bodo obravnavane v letu 2026. Če stavba še ni na seznamu, bo namreč potreben še strokovni pregled zatočišča, da se ugotovi stanje, kar bo zaradi netopirjevega življenjskega cikla možno spomladi.

Mala podkovnjakinja z mladičem v letu. FOTO: Primož Presetnik

Kamenček v mozaiku

Kot pravi Primož Glogovčan iz Zavoda RS za varstvo narave, si želijo program ohranjati na dolgi rok. Varstvo netopirjev je sicer samo en delček aktivnosti v projektu LIFE-IP NATURA.SI, v okviru katerega preizkušajo nove ukrepe v varstvu narave in vzpostavljajo nove prakse in sisteme. Glogovčan poudarja, da smo tudi pravno zavezani, da ohranjamo ugodno stanje zavarovanih vrst, kot so netopirji. Primož Presetnik pa dodaja, da se moramo spomniti, da zakonodaja izhaja iz naše moralne, etične podlage.