V novi epizodi Reflektorja smo se za mlade odločili izvesti pogovor o tem, zakaj bi človek sploh prižgal prvo cigareto. Z gostjo Nežo Polh, generalno sekretarko Slovenske zveze za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo, sva spregovorila o pasteh kajenja, na katere smo še posebej dovzetni mladi. 

FOTO: Siniša Kanižaj

Problem ni cigareta, problem je želja

Zakaj bi sprejeli cigareto iz rok človeka, ki naj bi bil naš prijatelj, če vemo, da nam cigareta škodi? Zakaj bi aktivno škodovali samemu sebi? Mar ni naše telo tempelj svetosti? Če nas ne omadežuje to, kar pride v nas (cigaretni dim), pač pa to, kar pride iz nas (želja po kajenju), potem ni problem v sami cigareti. Ta je taka, kakršna je.

Problem je naša želja po kajenju, naša pripravljenost zapustiti ljubezen do sebe, zato da bi ugajali drugim. Tako sva se oba z Nežo strinjala, da prve cigarete sploh ni vredno prižgati – in kaj potem, če ne vemo, kakšnega okusa je cigareta. Mar je to res pomembno v življenju? Vedeti kakšen okus ima madež?

Če pa že nekaj časa kadimo in smo se znašli v primežu cigaretne industrije, pa ima Neža optimističen nasvet: »Če mi naše telo na nekaj navadimo, ga lahko tudi odvadimo. Ampak veliko lažje je začeti in veliko težje je prenehati. Tu pa potrebuješ res močno voljo.«

Ne gre za odraslost, temveč za odločitev

In pri odločitvi za ali proti kajenju se sploh ne gre za odraslost. »Gre se za odgovornost in ljubezen do samega sebe,« pravi Neža. Nihče ni rekel, da bo spoštovanje samega sebe in slediti Jezusovemu zgledu lahko. Reči »Ne, hvala, ker se spoštujem,« zahteva ogromno napora, ljubezni do sebe in zmožnosti stati sam (samo-stojnosti). 

FOTO: Siniša Kanižaj

»Vsak ima možnost izbire. Vsak zjutraj vstane in zadiha. In vsak se odloči, na kakšen način bo zadihal.« Neža je v svoji borbi za zdravje, čist zrak in pljuča, prekinitev izkoriščanja cigaretne industrije tako nas kot vseh delavcev v tobačnih tovarnah, nepopustljiva in izjemno predana. Iz nje buči življenjska energija, ki je očitno ne zapravlja po neumnem.

Neža Pohl: Kadilec k smrti ne samo teče, ampak šprinta! 

Sedeti in pogovarjati se z nekom, ki se spoštuje, ki se ima rad, ki si želi le dobro in ki tudi drugim želi le dobro, je posebna izkušnja. To je duhoven človek, ki razume življenje in ki ne teče k smrti. Mnogi kadilci pravijo: »Ah, saj tako ali tako vsi umremo. Čisto vseeno je ali kadim ali ne.« A kadilec k smrti ne samo teče, ampak šprinta!

Vsak ima možnost izbire. Vsak zjutraj vstane in zadiha. In vsak se odloči, na kakšen način bo zadihal. (Neža Pohl)

Obstajajo namreč hujše stvari, kot je smrt – omadeževanje lastnega bistva namreč. In če naj mladi kaj odnesemo od te oddaje, je to sporočilo zdravja in življenja, ki ga prinese razdalja od cigaret. Biti zmožen reči NE kajenju naj bo vodilo nas mladih, ki naj nas vodi tudi v prihodnosti. Spoštujmo in ljubimo se, da bomo sploh lahko ljubili druge, takrat pa se lahko pridružimo Neži v boju za tobačno kontrolo!