Zapri
Iskanje

»Ni čudno, da sta Urši Bogataj med prvimi čestitala Pedro Opeka in Janez Krmelj«

Janez Porenta
Za vas piše:
Janez Porenta
Objava: 07. 02. 2022 / 11:56
Čas branja: 4 minute
Nazadnje Posodobljeno: 07.02.2022 / 12:32
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

»Ni čudno, da sta Urši Bogataj med prvimi čestitala Pedro Opeka in Janez Krmelj«

»Ni čudno, da sta Urši Bogataj med prvimi čestitala Pedro Opeka in Janez Krmelj«
Urša Bogataj, župnik Župnije Polhov Gradec Bogdan Oražem in malgaški župnik Rufin januarja 2018. FOTO: arhiv Bogdana Oražma
Med tistimi, ki so najbolj nestrpno pričakovali sobotni finalni skok zlate Urše Bogataj na posamični tekmi smučarskih skakalk na olimpijskih igrah v Pekingu, je bil tudi »njen« dolgoletni župnik Župnije Polhov Gradec Bogdan Oražem.

Župnik Bogdan Oražem je namreč eden tistih, ki Uršino življenjsko – in hkrati športno – pot spremljajo že od njenih malih nog, kot je še kot mala deklica z alpskimi smučmi skakala na vaški skakalnici. Zato ni čudno, da je z župljani pred epidemijo Uršo bodril tudi v živo, na domači tekmi svetovnega pokala na Ljubnem. V pogovoru za spletno Družino pa je tudi razkril, kako je olimpijska zmagovalka Urša Bogataj, ki prihaja iz vasice (s 162 krajani) Briše pri Polhovem Gradcu, še povezana z domačo župnijo in krajem.

Danes pa bo lahko župnik Oražem ponovno stiskal pesti za Uršo, ki bo skupaj z Niko Križnar, Petrom Prevcem in Timijem Zajcem vnovič med kandidati za olimpijsko odličje, in sicer na tekmi mešanih ekip z začetkom ob 12.45.

Urša Bogataj v enem stavku? Župnik Bogdan Oražem odgovarja: Preprosto, zadržano dekle iz družine, ki ji vedno stoji ob strani, povezana s krajem in župnijo. FOTO: Anže Malovrh/STA

Gospod župnik, ste spremljali posamično tekmo smučarskih skakalk v Pekingu in kakšni občutki, čustva so vas pri tem prevevali?

Solze sreče. Razlogi so trije. Skoki so naš družinski šport. Doma smo se ob pomembnih tekmah vedno vsi zbrali pred televizijo in navdušeno navijali. Nenazadnje je moj osebni rekord zavidljivih 18,5 metra na alpskih smučeh na vaški skakalnici. Pogosto obiščemo tudi »narodno skakalno svetišče« v Planici. Drugi razlog je, da Uršo spremljam že od tedaj, ko je še drobceno dekletce skakala na vaški skakalnici z alpskimi smučmi in so jo opazili »skakalni skavtje«. Tretji razlog je, da poznam ne le njene vzpone, ampak tudi padce. Kaj vse je morala prestati in koliko truda vložiti po poškodbi, da je prišla do tega uspeha.

Ne vem, komu so se bolj tresle noge, ko je sedela na štartni rampi, meni ali njej. Neposredno po tekmi sem imel pogreb. Nisem mogel iz svoje kože, pa sem njeno zmago omenil tudi v pogrebnem nagovoru.

Urša je imela že v času priprave na birmo status športnice. Kljub odsotnosti v zimskem času se pravzaprav to ni kaj dosti poznalo. Ko je bila doma, je šla v nedeljo najprej ob 7. uri k maši, potem na zajtrk in nato na trening, tekme in druge obveznosti. (župnik Bogdan Oražem)

V izjavi za Družinin »Mladi val« ste pred 6 leti dejali, da Urša kljub izjemnim uspehom ostaja tudi trdno na tleh, nasmejana, enaka kot prej in povezana s krajem in župnijo. Je tudi danes še vedno tako? Kako bi Uršo opisali v enem stavku?

Preprosto, zadržano dekle iz družine, ki ji vedno stoji ob strani, povezana s krajem in župnijo.

Urša je veliko zdoma in potuje po svetu. Kadar pa je doma, jo še kdaj vidite pri sv. maši?

Urša je imela že v času priprave na birmo status športnice. Kljub odsotnosti v zimskem času se pravzaprav to ni kaj dosti poznalo. Ko je bila doma, je šla v nedeljo najprej ob 7. uri k maši, potem na zajtrk in nato na trening, tekme in druge obveznosti. Osebno zelo ceni delo misijonarjev in vseh, ki se trudijo za človeka vredno življenje. Zato ni nenavadno, da sta ji osebno kot prijatelja med prvimi čestitala tudi misijonarja Pedro Opeka in Janez Krmelj z Madagaskarja.

Urša Bogataj med zmagovalnim skokom v Pekingu. FOTO: Anže Malovrh/STA

Morda v župniji pred pomembnimi tekmami (ali tudi sicer) podpirate Uršo z molitvijo ali celo kakšno darovano sv. mašo?

Da, redno, že od prvih korakov v svet športa. Kadar more, se Urša udeleži tudi naših športnih romanj. Predvsem na Sveto Goro ali Brezje. Ni čudno, da so ji patri z Brezij, ki jo dobro poznajo, pripravili tako lepo voščilo ob zmagi. Med drugim so ob ceremoniji podelitve cvetja na samostanskem vrtu dvignili slovensko zastavo in zapeli himno. Zahvalna maša pa še pride na vrsto.

Poznam ne le njene vzpone, ampak tudi padce. Kaj vse je morala prestati in koliko truda vložiti po poškodbi, da je prišla do tega uspeha. (župnik Bogdan Oražem)

Ste se mogoče s farani že kdaj udeležili tudi tekem smučarskih skakalk, denimo na Ljubnem?

Ko ni bilo pandemije, smo imeli neke vrste športno romanje na Ljubno. Poleg navijaškega vzdušja sem imel tam priložnost obiskati tako imenovani VIP šotor po tekmi. Druženje tekmovalk, njihovih domačih, trenerjev, spremljevalcev, prirediteljev… Začutil sem utrip skakalne družine. Tedanji trener ženske ekipe se mi je osebno zahvalil tudi za molitveno podporo skakalkam. V šali je dejal: »Ne hodim ravno v cerkev, ko pa peljejo dekleta po odskočni smučini, molim tudi jaz. Trenerji, skakalke in strokovni štab smo naredili vse, kar smo mogli, zavedam pa se, da končni rezultat ni odvisen samo od nas …«

Podprite Družino!

Članek, ki ga brez omejitev berete, za vas posebej ustvarja uredništvo spletnega medija Družina.

Medtem ko so članki tednika Družina, prilog in revij tudi v digitalni obliki dostopni samo naročnikom, želimo, da bi bile naše dnevne novice o družbi in Cerkvi še naprej brezplačne in prosto dostopne vsem na spletu.

Zato vas prosimo, da nas podprete z darom v sklad za razvoj.

Tako boste bistveno pripomogli, da se bo glas slovenskih katoličanov slišal tudi na spletu in preko družabnih omrežij.

Družina d.o.o., Krekov trg 1, 1000 Ljubljana
SI56 02014-0015204714, odprt pri NLB

Sklic: 00  76805



Hvala že v naprej za vaš prispevek!

Uredništvo spletnega medija Družina 

Nalaganje
Nazaj na vrh