»Ni pomemben le rezultat, ampak tudi vloženi trud«

Devetnajstletna Julija Strupi prihaja iz Rupe pri Kranju in se zadnjih pet let šola v Avstriji, kjer obiskuje Višjo šolo za gospodarske poklice v Št. Petru. Rada poje, pleše, ustvarja, peče in kuha. Letos je bila prvo leto voditeljica oratorija v domači župniji, več let pa je prostovoljka tudi na letovanjih Počitnice biserov, ki jih organizira Slovenska karitas. Nam lahko poveš kaj več o šoli, ki jo obiskuješ? Hodim na višjo šolo za gospodarske poklice v Št. Petru v Avstriji. Če bi jo želela primerjati s slovenskim srednjimi šolami, bi rekla, da gre za kombinacijo ekonomske in gostinske šole. Na področju gostinstva je poudarek tako na strežbi kot na kuharstvu, v Sloveniji se moraš odločiti za eno ali za drugo. Na koncu šolanja, ki traja pet let, imamo še splošno maturo, tako da se lahko vpišemo na katerikoli evropski študij. To je katoliška zasebna šola, včasih so jo v celoti vodile šolske sestre, sedaj pa jih je premalo in vodijo le nekaj predmetov. Imamo tudi šolske svete maše, večerna srečanja, prav tako molimo pred obroki. V katerih jezikih poteka pouk? Ti je bila nemščina velik izziv? Pouk poteka dvojezično, v slovenščini in nemščini. V prvih dveh letnikih nam vsako snov razložijo dvakrat, enkrat v slovenščini in enkrat v nemščini. Od tretjega letnika naprej pa pouk poteka vsak mesec v drugem jeziku, mesec november je na primer »nemški«. Sprva se mi je zdelo, da nemščine nič ne znam, potem pa sem jo postopoma zelo dobro razumela. Po tretjem letniku sem odšla še na trimesečno prakso v Nemčijo, kjer sem postala bolj samozavestna tudi v sporazumevanju. Trenutno mi je nemščina ljubša od angleščine. Testi in ustna spraševanja potekajo v slovenskem jeziku, maturo pa bom opravljala dvojezično. Sicer pa nas je na šoli približno dve tretjini Slovencev, ostali so Avstrijci, kar nekaj je tudi koroških Slovencev. Kakšne so posebnosti šolanja v Avstriji? Opaziš kakšne prednosti ali slabosti? Prednost je gotovo priložnost, da se naučiš jezika v okolju, kjer te obdaja. Prav tako je avstrijski šolski program drugačen kot naš. Ne osredotoča se toliko na ocene, teste in spraševanja. Velik poudarek je na sodelovanju in domačih nalogah. Ni pomemben le končni rezultat, temveč tudi trud, ki ga vložiš v nalogo, ki jo opravljaš. To se mi zdi velika prednost. Moto šole je »šola za življenje« in po mojem mnenju to res drži. Velika prednost je tudi to, da je šola majhna, vseh skupaj nas je 100. Vsi se zelo dobro poznamo med sabo, prijateljice, s katerimi živim, so mi kot sestre. Slabost šolanja v Avstriji pa je, da si čez teden od doma, stran od družine. Življenje v internatu je velikokrat izziv. Na kupu nas je veliko ljudi z različnimi osebnostmi, traja kar nekaj časa, da se dobro spoznaš in naučiš živeti skupaj. Kako to, da si se sploh odločila za šolanje v tujini? Moja mama je pred 27 leti maturirala na isti šoli in mislim, da so bivši maturanti najboljša reklama. Mama mi je nekajkrat omenila, da ta šola obstaja, jaz sem poiskala še nekaj dodatnih informacij, odšla na dan odprtih vrat in se odločila, da je to to. Zame ni bilo plana b. Od vedno sem rada kuhala, tako da mi je bil program šole zelo všeč, prav tako pa sem vedela, da mi splošna matura pušča odprte možnosti za naprej. Kaj ti pomeni kuhanje? Ko gledam svoje otroške slike, imam v roki vedno kakšno kuhalnico ali sem blizu lonca. Moja mama obožuje kuhanje in to strast je prenesla name. Najprej sem se učila od nje, sedaj pa že jaz njej dajem nasvete. Kuhanje je zame odlična sprostitev. Če sem slabe volje, si najraje kaj skuham ali spečem. Obožujem peko tort, saj na koncu nastane nekaj lepega in okusnega. Vem, da bom vse življenje kuhala. Lani si za več kot 70 udeležencev kuhala tudi na letovanju Počitnice biserov. Je bil to tvoj prvi večji kuharski projekt? Ni bil prvi tak izziv, včasih vskočim tudi kot pomožna kuharica v Adergasu. Na letovanju sem bila pred tem večkrat v tehnični ekipi, kjer sem se ogromno naučila od kuharice Betke. Izkušnja kuhanja na letovanju mi je bila izjemno lepa. V tehnični ekipi nas je bilo pet, in ko smo se ujeli, smo postali odlična ekipa. Na koncu sem bila zelo ponosna nase. Komaj čakam na naslednje Bisere. Kakšne načrte imaš za prihodnost? Trenutno zaključujem zadnji letnik, maja in junija moram opraviti še maturo. Veliko razmišljam o tem, ali bi nadaljevala še s študijem. Mika me študij živilstva in prehrane, saj imam rada delo s hrano in ljudmi. V življenju pa mi ni prioriteta kariera, temveč družina. Imaš kakšen nasvet za tiste, ki razmišljajo, da bi se šolali v tujini? Vse spodbujam, da to poskusijo, res nimajo ničesar izgubiti. Lahko ugotovijo, da jim Slovenija res veliko pomeni in da želijo živeti doma. To sem ugotovila jaz. Šolanje v Avstriji je bila odlična izkušnja samostojnosti, vendar že komaj čakam, da se vrnem v Slovenijo. Lahko pa ugotovijo, da bi radi živeli in delali v tujini. Veliko sošolcev bo ostalo v tujini, veliko pa se nas vrne v Slovenijo.

Dostop do članka (47174)

»Ni pomemben le rezultat, ampak tudi vloženi trud«

»Ni pomemben le rezultat, ampak tudi vloženi trud«

Nam lahko poveš kaj več o šoli, ki jo obiskuješ?

»Noseča sem«

Zdravniki predlagali splav

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.