Francoski zdravnik Patrick Theillier je bil med letoma 1998 in 2009 vodja medicinske komisije v Lurdu. Komisija je zadolžena za obravnavanje in potrjevanje domnevnih čudežnih ozdravljenj. V tej vlogi se je srečal s številnimi fenomeni, ki so povsem na robu človekovega razumevanja. V katoliški tradiciji je nepojasnjena ozdravitev razglašena za čudež, kadar cerkvena avtoriteta v njej vidi znamenje, ki konkretno kaže na Božjo moč ljubezni v človekovem življenju in hkrati krepi vero krščanskega ljudstva.

V knjigi z naslovom Izkušnje skorajšnje smrti se doktor Theillier naslanja na to, čemur v angleščini rečejo »NDE« (Near Death Experience), v slovenščino pa najpogosteje prevajamo kot obsmrtna izkušnja. Gre za pričevanja ljudi, ki so bili razglašeni za klinično mrtve in so se znašli v drugem svetu, v čudovitem svetu, ki so ga morali zapustiti, da so se vrnili na zemljo.

Običajno o tem govorijo kot o izkušnji vnovičnega rojstva: »Bivanja ne vidijo več na enak način, njihova duhovnost postane močnejša, na prvo mesto postavljajo ljubezen do bližnjega, zavedajo se svetega značaja življenja, smrt pa imajo za njegov sestavni del in se je prenehajo bati!«

Brez naivnosti

Kot znanstvenik je doktor Theillier najprej preveril verodostojnost pričevanj in jih spustil skoz sito dosežkov sodobne znanosti, da bi s tem pridobil znanstveno objektivnost. Viri judovsko-krščanske antropologije mu tovrstne izkušnje pomagajo bolje definirati in ugotoviti, ali se skladajo z vero. »Če v svetih besedilih jasno stoji, da se iz smrti ne more nihče vrniti v življenje, razen kadar gre za čudež, kakršen je bilo obujenje Lazarja (glej Jn 11), lahko te izkušnje definiramo ne kot metafizično smrt, temveč kot približevanje nečemu onstran smrti,« je v spremni besedi zapisal bayonski škof Marc Aileet.

Celoten članek si preberite v velikonočni, dvojni Družini.