»Ni zdravja brez duševnega zdravja«
»Ni zdravja brez duševnega zdravja«
Poklukar je postregel še s podatkom, da se je med letoma 2008 in 2015 poraba zdravil pri mlajših od 19 let povečala za skoraj 50 odstotkov. »V Sloveniji smo priča porastu števila zunajbolnišničnih obravnav in števila psihotropnih zdravil za otroke in mladostnike,« je še dodal.
Velik porast storitev na otroški psihiatriji
Po besedah vodje službe za otroško psihiatrijo na Pediatrični kliniki Ljubljana Marije Anderluh so zaradi epidemije covida-19 v letu 2021 beležili od 250- do 280-odstoten porast opravljenih storitev v primerjavi z letom 2019. Zato je posebna pozornost v akcijskega načrta za leti 2022 in 2023 namenjena mladim, ki so še posebej ranljivi, saj se kar 33 odstotkov duševnih motenj razvije do 14. leta, 50 % do 18. leta.
Želja je zmanjševati stigme duševnih težav
Predstojnik Centra za upravljanje programov preventive in krepitve zdravja na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje Radivoje Pribaković Brinovec je dejal, da akcijski načrt uresničuje cilje na področju skupnostnega pristopa in zmanjševanja stigme duševnih težav, razvoja preventivnih dejavnosti in mreže centrov za duševno zdravje, ki jih širijo po državi.
Minister Poklukar je ob tem dodal, da trenutno vzpostavljajo po dva centra v Ljubljani in Mariboru ter enega v Škofji Loki. Do konca leta 2023 jih pričakujejo še devet za otroke in devet za odrasle.
Kar 33 odstotkov duševnih motenj se razvije do 14. leta, 50 % pa do 18. leta.
Dodatni ukrepi poleg centrov
Prednostni ukrepi, ki jih bo stroka v naslednjih letih uresničevala, poleg širitve mreže omenjenih centrov za duševno zdravje otrok in odraslih, so še »razvoj specialističnih storitev v psihiatričnih bolnišnicah, nadgradnja in vzpostavitev novih programov promocije duševnega zdravja in preventive ter ukrepi za odpravljanje kadrovskega primanjkljaja,« pojasnjujejo na zdravstvenem ministrstvu.
Specifični cilji pa se po besedah ministra osredotočajo na zmanjševanje posledic alkohola na duševno zdravje, preprečevanje samomorilnega vedenja, izobraževanje, raziskovanje, spremljanje in evalvacijo programa ter krepitev nevladnih organizacij, ki dopolnjujejo javno zdravstveno mrežo na področju duševnega zdravja.
