Zapri
Iskanje

»Nič hudega, če včasih malo mišice bolijo« [VIDEO]

Objava: 25. 11. 2021 / 13:55
Čas branja: 5 minut
Nazadnje Posodobljeno: 25.11.2021 / 14:19
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

»Nič hudega, če včasih malo mišice bolijo« [VIDEO]

»Nič hudega, če včasih malo mišice bolijo« [VIDEO]
Primož Černilec je učitelj športne vzgoje na OŠ Šenčur in predsednik Planinskega društva Kranj. FOTO: Tomaž Rihtar
»Nihče nima vedno dobrega dneva, včasih se počutiš malo bolje, včasih malo slabše, včasih si bolj motiviran, včasih manj. A misli moramo imeti usmerjene na cilj. Na koncu, po tem, ko nekaj zase narediš, imaš vedno dober občutek. Kajti ko dosežeš cilj, vrh nekega hriba, se vedno dobro počutiš, čeprav je na začetku lahko težko.«

Magnet za otroke

Naš gost tokratne epizode Reflektorja je Primož Černilec, učitelj športne vzgoje na OŠ Šenčur in predsednik Planinskega društva Kranj. Poleg tega se dobrodelno ukvarja tudi s spremljanjem invalidov pri njihovih športnih podvigih. Pri svojem delu je izjemno priljubljen, otroci ga obožujejo. Tako zelo jih navdušuje s svojo osebnostjo in zgledom, da imajo že leta rekorden obisk planinskega krožka. Pa naj še kdo reče, da je otroke težko spraviti v hribe!


Kaj je njegov recept? »Otrokom v telovadnico prinašam veselje in to mi tudi vračajo. Trudim se, da bi mednje hodil dobre volje. Učitelj je vzornik, bistvo vsakega učitelja je on sam, njegov zgled in osebnost, ki vleče.«

Najboljša telovadnica je …

Primož zagovarja, da je daleč najbolj koristno za otroka gibanje v naravi. Pravi celo, da je njegov moto: Najboljša telovadnica je gmajna, gozd, skratka narava. A vsako gibanje je boljše kot nič, poudarja. Otrok naj si izbere šport, ki mu je všeč, potem pa naj pri njem vztraja. Šport in popoldanske dejavnosti otroku dajo nekaj več, dajo mu delovne navade, organiziranost. »Najslabše je to, da se valja doma, gleda v telefon, razne Tik-toke in podobno, tisto je pa zelo slabo za otrokov razvoj.«

Oddajo Reflektor si lahko ogledate na YouTube kanalu Družina media, na facebooku pa jo najdete TUKAJ.

Začne se že zelo zgodaj in to v družini

Svoja prepričanja udejanja tudi v svoji družini. »Ko sta bili hčerki še majhni, smo takoj pričeli 'športanje'. Dokler sta bili v vozičku, je bil voziček, čim sta pa lahko sedeli, pa v nahrbtnik in v hribe. Pa tudi z bratom dvojčkom sva že v vrtcu začela hoditi v hribe. Z družino smo šli vsako soboto v hribe, in sicer na Kriško goro.« 

Primož Černilec zagovarja, da je daleč najbolj koristno za otroka gibanje v naravi. FOTO: osebni arhiv Primoža Černilca.

Da se vse začne v družini, je pokazala tudi situacija z lanskim šolskim letom in posledicami, ki so jih utrpeli otroci zaradi šolanja na daljavo na športno-gibalnem področju. »Družine, v katerih se že po naravi starši in otroci skupaj gibajo, so se gibale tudi med zaprtjem. V družinah, kjer pa nimajo te navade ali imajo starši službo, ki jim to onemogoča, pa gibanja ni bilo in so bile zelo negativne posledice tega. To smo zabeležili tudi v sklopu športno-vzgojnega kartona, kjer testiramo motorične sposobnosti, in opazili, da se je zelo povečal razkorak med tistimi, ki so bili gibalno zelo dobri, in tistimi, ki so bili slabi.«


In kaj, če se otroci upirajo naporu, npr. hoji v hribe?

Kaj naj storijo starši, ki bi radi z otroki hodili v hribe, pa se otroci uprejo, nočejo napora, nočejo hoditi v klanec? Naj bo starš »demokratičen« in reče, dobro, se obrnemo in gremo domov? Ali naj vztraja? Primož je zelo odločen in pravi, da moramo starši vztrajati. »Če pride do joka, ne smemo odnehati. Treba se je z otrokom pogovarjati, mu dati za jesti in piti, se ustaviti, če je utrujen. Ampak otroku je treba povedati, da če smo si zadali nek cilj, moramo pri tem vztrajati in priti do vrha. 

Primož Černilec: Družine, v katerih se že po naravi starši in otroci skupaj gibajo, so se gibale tudi med zaprtjem. V družinah, kjer pa nimajo te navade ali imajo starši službo, ki jim to onemogoča, pa gibanja ni bilo in so bile zelo negativne posledice tega. FOTO: Tomaž Rihtar

Ker če se otrok tega navadi, bo potem tako povsod v življenju: pri delu za šolo, v službi. Ne smeš takoj odnehati. Vse se da z dobro voljo. Nekateri starši mogoče včasih mislijo, da temu niso kos, ampak vsi starši imajo to sposobnost. Smo pa starši tisti, ki začnemo, ki diktiramo tempo. Vse se začne in konča pri starših. Najslabše je, če otroke v vato zavijemo. Včasih je treba malo potrpeti, malo zobe stisniti. Nič hudega, če včasih malo mišice bolijo.«

Voditeljica oddaje Tina Martinec Selan. FOTO: Tomaž Rihtar

Aktiven tudi v pomoči invalidom

Primož, ki je zelo aktiven tudi na področju prostovoljstva, pravi: »Največje plačilo, ki ga lahko v življenju dobiš, je to, da nekomu pomagaš.« V PD Kranj, katerega predsednik je, so ustanovili planinski odsek za osebe s posebnimi potrebami, ki so ga poimenovali Odsek Nejca Zaplotnika za ljudi z različnimi zmožnostmi. Vanj bodo povabili slepe, gluhe, invalide, skratka osebe z različnimi gibalnimi ovirami. Načelnik odseka pa bo Darko Đurić. V odseku bo poleg Primoža deloval tudi Sandi Novak, slepi paraolimpijec, s katerim sta bila skupaj na OI v Riu de Janeiru in ki ga je Primož tudi peljal na Triglav.

Nalaganje
Nazaj na vrh