»Nihče ni rad brezdomec«
»Nihče ni rad brezdomec«
Ob svetovnem dnevu brezdomcev, 10. oktobra, je bila v galeriji Družina predstavitev knjige Tanje Mlakar, Klošarka z Miklošičeve. Hkrati smo z gostjama, avtorico knjige, in predstavnico Društva prostovoljcev Vincencijeve zveze Nušo Zavašnik, spregovorili o odnosu do brezdomcev in majhnih korakih, s katerimi jim lahko vrnemo dostojanstvo.
Knjiga je kot podlistek izhajala v Družini, letos pa je izšla tudi v knjižni obliki. V uredništvo Družine smo v tem času prejemali odzive ljudi, ki si jih je zgodba dotaknila, nekdo bi celo brezdomki Ireni ponudil stanovanje, prav tako pa je odzive ljudi, ki se jim je zdelo, da glavno osebo iz knjige poznajo, prejemala pisateljica sama. Po tem lahko vidimo, da brezdomci so opaženi.
Skrito in vidno brezdomstvo

V uvodu je Manica Ferenc definirala brezdomstvo. Obstaja skrito in vidno brezdomstvo. K skritemu spadajo tisti, ki živijo v neurejenih ali negotovih razmerah, imajo pa streho nad glavo, k drugemu pa tisti, ki je nimajo oz. nimajo stanovanja. Žal pa skrito pogosto vodi v vidno brezdomstvo. To se je zgodilo tudi Ireni, klošarki z Miklošičeve.
Izgubila je družino, izgubila je dom
Glavna in tudi naslovna oseba Irena se na Miklošičevi kot brezdomka znajde potem, ko jo od doma zapodi mož, ki skupaj s svojimi starši doseže, da je njen boj za skrbništvo nad triletnim sinom po krivici izgubljen. Izguba družine in otroka (ne vidita se kar 13 let) jo pahneta v razmere, ko težko preživi, v njej rastejo zamere, žalost, obup, potaplja se vse globlje. Njen popoln zlom preprečujeta hčerka in prijateljica. Prav tako pa bodo prav socialni stiki tisti, ki bodo njeno krivuljo znova dvignili k urejenemu življenju.
Socialni stiki so zelo pomembni
Čeprav so resnične zgodbe bolj zapletene in se le redko končajo tako, kot se v romanu Klošarka z Miklošičeve, pa vendar je Nuša Zavašnik potrdila, da so prav socialni stiki ključni za izboljšanje življenja. V Društvu prostovoljcev Vincencijeve zveze skupaj z brezdomci pripravljajo zajtrke in večerje, jim omogočijo pranje oblačil in tuširanje. Tako jim ustvarjajo dom in vračajo dostojanstvo.

Zato je še posebej pomembno, da smo povezani. Tega se v Društvu zavedajo, saj opažajo, da se lahko brezdomci v skupnosti odprejo in gradijo odnose, kar jim daje moč in voljo za trud in skupno delo. Delo v skupnosti osmišlja življenje vsakega posameznika.
Poglejmo brezdomca v oči
Tanja Mlakar se je pisanja knjige lotila po letih srečevanja z brezdomci, tudi na Miklošičevi. Občasen dar brezdomcev ali prispevek za Slovensko karitas je nista pomirili. Želela jim je pogledati v oči, slišati njihove zgodbe, jih spoznati. Tako se je začela z njimi pogovarjati in postala njihov stik s svetom, ki jih je zapustil. Pokazala jim je, da ji je mar zanje. Pogled v oči, pozdrav in nekaj besed - to svetuje vsem, ki se sprašujemo, ali bi dali brezdomcev kovanec ali dva brezdomcu, saj menimo, da bo denar porabil za pijačo. Morda bo res, a ne, ker v alkoholu vidi rešitev, temveč, ker rešitve ne vidi več.
Pot v urejeno življenje ni lahka, pogosto so brezdomci polni zamer do tistih, ki so jih na cesto pahnili ali jim vsaj niso pomagali, razvijejo se odvisnosti. »Nihče ni rad brezdomec,« je prepričana Tanja Mlakar. Lažje je pomagati v okviru institucije, kot to počne Nuša Zavašnik, za višjo kakovost življenje pa je pogosto nujno tudi sodelovanje socialnih služb.
Ne gojimo zamer, pogovorimo se
Če morda kdaj vzvišeno odkorakamo mimo »delomrznežev«, kot brezdomce včasih krivično označimo, morda pomislimo, kako hitro se lahko krivulja uspeha obrne. niz nesrečnih razpletov, izgub, morda krivičnih situacij ali skrhanih odnosov, polnih prepirov in zamer, lahko privede do skritega in morda tudi vidnega brezdomca. Prav je, da se tega vsak zaveda, ne goji nesmiselnih zamer in se raje pogovori z bližnjimi in jim prisluhne. Še posebej v času, ko se je prekarizacija tako razširila, da je že skorajda postala običajna praksa, ljudje pa "hodeča podjetja", se je povezovanje zmanjšalo. Drug v drugem vidijo konkurenco, namesto da bi videli možnosti povezovanja, sodelovanja, saj imajo več skupnega, kot se morda zdi.
Na težave brezdomcev s svetovnim dnem brezdomcev dobrodelne organizacije po svetu in tudi v Sloveniji z raznimi dogodki opozarjajo od leta 2010.
Foto: Tatjana Splichal
Videoposnetki predstavitve:
1. del:
2. del



