Študirate pedagogiko in andragogiko. Kako gre to skupaj z vašo izkušnjo vodenja oratorija? Se študij in oratorij dopolnjujeta, si kje tudi nasprotujeta?

Izbrani študij je zame odlična podkrepitev za vodenje oratorija, predvsem se lažje znajdem in kaj pripravim, tako da bo delovalo. Bi pa rekel, da na študiju sedaj razumem tisto, kar sem se na oratorijih že naučil. Izkušnji si sicer ne nasprotujeta, je pa na študiju seveda več teorije, na oratoriju pa več življenja. Nikjer se nisem naučil toliko kot pri animatorjih.

Osrednji junak letošnjega oratorija je baskovski teolog, jezuit in svetnik Ignacij Lojolski. Kako bi ga predstavili in kaj vas pri njem najbolj nagovarja?

Na kratko bi rekel, da je Ignacij legenda. V bitki za Pamplono leta 1521 je bil ranjen s topovsko kroglo in rekel bi, da je bil to najlepši trenutek njegovega življenja. Ignacij se je namreč med okrevanjem spreobrnil, doživel Boga ob sebi in kasneje celo ustanovil red jezuitov. Mogoče je danes res bolj poznan po svoji duhovnosti za odrasle, pa vendar je mladim lahko zelo blizu. Najbolj me nagovarjata njegov rek in geslo jezuitov: »Za večjo božjo slavo«. Največ veselja občutimo v srcu, ko smo mirni, ker vemo, da živimo načrt, ki ga ima Bog za nas. Ko izpolnjujemo Njegovo voljo in se kot Ignacij, ki je postal »božji vitez«, borimo za slavo Boga in ne zgolj za svojo minljivo slavo. Borimo se z ljubeznijo, ne z mečem.

Animator je tisti, ki mu lahko zaupaš in oratorij ni zgolj varstvo otrok, je predvsem varnost otroških duš. (Nikolaj Horvat)

Kako bi kot animator ocenili delovanje oratorija – kakšne so prednosti udejstvovanja, kateri so največji izzivi?

Oratorij je celostna izkušnja življenja in prav posebne družine. Vsak lahko najde nekaj zase. Vedno so prisotni novi prijatelji, povezanost z Jezusom ter bogate izkušnje dela, učenja in zabave. Mislim, da je glavna prednost in največji izziv oratorija prav slednje – kako se veseliti, ne da bi grešili.

Prijateljstvo, povezanost in pogum. FOTO: Sara Šabjan 

Kako potekajo priprave na oratorij in usposabljanje za animatorje? Je animator lahko vsak?

Priprave na oratorij se med oratoriji razlikujejo, navadno pa se začnejo animatorji zbirati že februarja in pogledujejo v gradiva. Molitev, učenje zgodbe, priprava delavnic, velike igre – vse je že na sporedu. Glede usposabljanja se lahko animatorji odločijo za različne dejavnosti, ki jih ponuja Oratorij Slovenija. Je pa animatorstvo po mojem mnenju zadeva, ki gre dobro iz roda v rod – starejši kaj naučimo mlajše (in obratno) – in oratorij "zaštarta". Animator je navadno devetošolec ali starejši, ki je že bil pri birmi in je zmožen določene odgovornosti. Seveda pa je zelo zaželeno, da ga veselita delo z otroki in obisk svete maše.

Vsak oratorij je nekoliko drugačen – v čem je drugačen in poseben oratorij v Murski Soboti?

Res je. Vsak oratorij ponudi svojo posebno začimbo, hkrati pa se na vseh trudimo za veselje, sodelovanje in povezanost z Gospodom. Za Mursko Soboto bi verjetno izpostavil enodnevni izlet, romanje, ki ga imamo vsako leto. Zdi se mi, da tega nimajo vsi oratoriji, otrokom pa je zelo všeč. 

Velika diskusija o 16 apostolih. FOTO: Jaka Antolin 

Nam zaupate kakšno zanimivo ali zabavno oratorijsko prigodo?

Ene prigode se res dobro spominjam. Animatorji smo se z otroki na polivinilasti drči zabavali, otroci so vzklikali, naš najmočnejši animator pa se je zagnal dol po hribu. A pri koncu polivinilaste folije je bila velika luža, on pa se kar ni ustavil – zletel je naravnost v lužo in z blatom poškropil vse otroke okoli njega. To je bila prav posebna dogodivščina, polna iskrenega veselja in heca. Predvsem tisto tuširanje s cevjo za vodo po veliki vodni igri.

Nam lahko opišete animatorski dan.

Animatroski dan je dolg, obenem pa zelo hitro mine. Začne se z animatorsko molitvijo, sledijo še zadnje priprave in dan se začne. Otroci se zberejo na dvorišču, dvignemo zastavo, zapojemo himno in nato zaigramo igrico. Letos je glavni lik zgodbe sv. Ignacij Lojolski, zato bomo zagotovo imeli veliko viteškega pridiha. Po zgodbi so skupne kateheze, nato delo po skupinah in delavnice. Pred kosilom je molitev v cerkvi, po obedu odmor, nato velika igra, sledi pa spust zastave. Nato nas seveda čakajo pospravljanje, priprava za naslednji dan, vadenje igrice in refleksija oratorijskega dne. Sledi večer, zaslužen počitek, potem pa se z enakim navdušenjem dan spet ponovi. Sam sem navadno zvečer zelo izmučen, ampak zares vesel. In vedno sladko spim. 

FOTO: Kaja Šooš 

Katere so najpomembnejše vrline, ki ste jih skozi leta pridobili v vlogi animatorja?

Jih bom poskušal našteti, res pa je, da se še vedno trudim zanje: potrpežljivost, veselje, sodelovanje, razumevanje, sprejemanje, pomoč, molitev. Ne smem pozabiti na sposobnost, da povem svoje mnenje in vodim skupino, ko je to potrebno. Naj povem, da so nekateri veseli, da na oratoriju vzgajamo otroke, jaz pa občudujem predvsem to, kako Bog vzgaja animatorje.

Se v kratkem obetajo kakšne novosti ali spremembe na področju priprave in delovanja oratorija?

Zagotovo je vedno več spletnih in digitalnih vsebin. Mogoče bi prav zaradi tega povabil, da si ogledate spletno stran Oratorija Slovenija.

FOTO: Nadia Rožman 

Kaj bi svetovali vsem tistim, ki se želijo podati v vlogo animatorja?

Samo pogumno. Kakšne stvari bodo težje, vendar je vedno vse bogato poplačano. Vprašajte mlade, ki so že animatorji, kaj jim je najbolj všeč in zakaj so animatorji. Zagotovo se boste kje med njimi dobro znašli tudi vi. Poskusite vsaj eno leto in naslednje leto boste že sami prosili, ali lahko spet pridete. In to ni odvisnost, to je veselje. In ja, veselje te hitro okuži. Okuži se tudi ti!

Biti animator je za vas ...

... biti navduševalec za Jezusa, življenje in veselje. A izdam vam eno skrivnost: animator je tisti, ki mu lahko zaupaš. Oratorij ni zgolj varstvo otrok, je predvsem varnost otroških duš.