Prvi dogodek današnjega programa papeževega obiska v Sveti deželi je bil obisk pri velikem muftiju v Jeruzalemu. Sestala sta se na ploščadi, kjer je nekoč stal jeruzalemski tempelj, danes pa sta tam dve mošeji. Ena izmed njiju je slavna Kupola na skali, katere prag je papež Frančišek danes prestopil kot prvi Petrov naslednik. V nagovoru je izrazil prepričanje, da njegovo romanje po sledeh papeža Pavla VI. ne bi bilo »popolno, če ne bi predvidevalo tudi srečanja z osebami in skupnostmi« v krajih, ki so videli zemeljsko navzočnost Jezusa Kristusa.

Sveti oče je spomnil na Abrahama, romarja, ki je živel v upanju prejete Božje obljube. Takšna bi morala biti tudi naša duhovna drža, je zatrdil papež Frančišek, in ljudje se nikoli ne bi smeli imeti za gospodarje svojega življenja. Biti moramo priče Božjega delovanja v svetu, si prizadevati za mir in pravičnost, v molitvi prositi za te darove ter se učiti usmiljenja, veličine duha in sočutja. Papež Frančišek je svoj nagovor sklenil s pozivom, namenjenim vsem osebam in skupnostim, ki se prepoznavajo v Abrahamu: »Spoštujmo in ljubimo se med seboj kot bratje in sestre! … Delajmo skupaj za pravičnost in mir!«

Po obisku pri velikem muftiju v Jeruzalemu je papež Frančišek odšel k zidu objokovanja, kjer je krajši čas v tišini molil. V zid je položil kuverto z listom, na katerega je v materinem jeziku, španščini, lastnoročno napisal molitev Očenaš. Nato je odšel na Herzlovo goro, pokopališče, kjer je položil venec rož na grob Theodorja Herzla, ustanovitelja sionističnega gibanja. Sledil je obisk spominskega muzeja Jad Vashem, kjer so za goste iz Vatikana pripravili krajšo slovesnost, med katero je papež med drugim pozdravil nekaj oseb, ki so preživele holokavst.

Zbranim je namenil tudi kratek nagovor oziroma molitev, v kateri je izhajal iz vprašanja, ki ga je Bog namenil prvemu človeku: »Adam, kje si?« (1 Mz 3,9) To Božje vprašanje po papeževih besedah odmeva na kraju, ki spominja na holokavst, v njem pa je vsa bolečina Očeta, ki je izgubil sina. Krik »kje si« pred neizmerno tragedijo holokavstva odmeva kot glas, ki se izgublja v breznu brez dna. »Človek, kdo si? Ne prepoznam te več. Kdo si, človek? Kdo si postal? Kakšne grozote si zmožen? Zaradi česa si padel tako nizko?« To brezno ne more biti zgolj delo človeka, njegovih rok, njegovega srca. »Kdo te je pokvaril? Kdo te je iznakazil? Kdo te je prepričal, da si bog?«

»Sedaj, Gospod, poslušaj našo molitev, poslušaj našo prošnjo, reši nas zaradi tvojega usmiljenja. Reši nas te strahotnosti. Grešili smo zoper tebe«, so bile papeževe besede v spominskem muzeju Jad Vashem. »Daj nam milost, da bi se sramovali tistega, kar smo bili kot ljudje zmožni narediti, da bi se sramovali te najvišje idolatrije, da smo prezirali in uničili naše meso, tisto, ki si ga ti zgnetel iz blata, tisto, ki si ga ti oživil s tvojim dihom življenja. Nikoli več, Gospod, nikoli več!«

V knjigo spominov v muzeju pa je papež Frančišek zapisal: »S sramoto tistega, kar je bil človek, ustvarjen po podobi in podobnosti Boga, zmožen narediti; s sramoto človeka, ki se je naredil za gospodarja zla; s sramoto tistega, kar je človek, ki se je imel za boga in je sam zase žrtvoval svoje brate. Nikoli več, nikoli več! Frančišek.«





Obisku spominskega muzeja je sledilo srečanje z dvema vrhovnima rabinoma Izraela, Davidom Lauom in Yitzhakom Yosefom. Sestali so se na sedežu Glavnega rabinata v Izraelu. Papež Frančišek se je gostiteljem zahvalil za topel, bratski sprejem in pojasnil, da pot prijateljstva med judi in kristjani predstavlja enega izmed sadov drugega vatikanskega cerkvenega zbora. Izrazil je prepričanje, da je bilo vse, kar se je zgodilo v odnosih med njimi v zadnjih desetletjih, »resničen dar Boga, eno izmed čudes, ki jih je On izvršil«.

Papež je v nagovoru posebej omenil pomen dialoga med Glavnim rabinatom Izraela in Komisijo Svetega sedeža za verske odnose z judovstvom. Ta dialog se je pričel že ob obisku sv. Janeza Pavla II. v Sveti deželi in živi že dvanajst let, Frančišek pa je izrazil upanje, »da se bo lahko še nadaljeval in da ima pred seboj svetlo prihodnost.«

Vir: Radio Vatikan / M. M. Š.
Foto: splet