Foto: Wikipedija

»Nikoli več vojne v Marawiju!«, se glasi poziv Filipinske škofovske konference na koncu 115. plenarnega zasedanja, ki je bila pretekli teden v Manili. V izjavi škofje zahtevajo vrnitev normalnosti in miru v tem mestu in njegovi okolici.

Je to res verska vojna?

Pri tem se sprašujejo, ali gre pri spopadih, ki trajajo od 23. maja, zares za versko vojno, saj pišejo o tem, kako so se tamkajšnji muslimani in kristjani v stiski medsebojno branili in drug drugemu pomagali zbežati pred gotovo smrtjo. Ti dogodki so neizpodbitna znamenja, da v Marawiju ne gre za versko vojno.

Nadalje škofje odločno obsojajo terorizem in nasilni ekstremizem. Iz tega pa sledi nujnost medverskega dialoga, da posamezna verstva ne bi bila izkoriščana ali zlorabljena. Mladim in ostarelim je treba pokazati, da so verstva usmerjena k miru: »Nobeno verstvo ne uči uboja nedolžnih ljudi zgolj zato, ker pripadajo neki drugi religiji.«

Na koncu filipinski škofje vernike vabijo, da bi bili dejavni v ljubezni do bližnjega. Četudi je bil odgovor na potrebe prebivalcev Marawija velikodušen, je potrebna še večja pomoč, zlasti tistim, ki so morali zapustiti svoje domove.

Izredno vojno stanje

Vlada je v mestu namreč razglasila izredno vojno stanje. Po mnenju škofa Marawija, msgr. Edwina de la Peñe, je bilo prvih šestdeset dni to potrebno, da je bilo mogoče odgovoriti na prve potrebe, kar pa sedaj ne velja več in podaljševanje ukrepa je nekoristno oz. celo škodljivo. Sodeč po zadnjih vladnih ocenah je bilo zaradi nasilnih spopadov od maja do danes sicer prisilno evakuiranih več kot 465 tisoč oseb.

Vir:; Radio Vatikan