Papež Frančišek je v minulih dneh znova spregovoril za medije. Z voditeljem katoliške Cerkve so se pogovarjali časnikarji španskega dnevnika El Pais, pogovor pa je bil sočasno objavljen v sedmih evropskih časnikih, ki so del skupine Leading European Newspaper Alliance.

Sveti oče je med drugim spregovoril o nevarnosti novih populističnih gibanj v Evropi, ki jih je primerjal z vzponom Adolfa Hitlerja leta 1933, glede novega ameriškega predsednika Donalda Trumpa pa svetoval, naj bodo ljudje preudarni in potrpežljivi.



V obdobju kriz ljudje iščejo »odrešenika, ki jim bo vrnil istovetnost«, je dejal sveti oče. »Z zidovi in pregradami se ščitimo pred drugimi narodi, ki bi nam lahko odvzeli istovetnost.« To je po papeževih besedah zgrešeno. Kot značilen primer je navedel Nemčijo, ki se je leta 1933 znašla v krizi in je iskala svojo istovetnost. »Pa je prišel karizmatični voditelj in jim obljubil novo istovetnost. Toda dal jim je povsem napačno in vsi vemo, kaj se je zgodilo potem.«

Glede novega ameriškega predsednika, ki mu je ob inavguraciji tudi čestital, je dejal, da se nihče »ne bi smel bati nečesa, kar bi se lahko zgodilo«. »Videli bomo, kaj bo naredil, šele potem si bom o njem ustvaril mnenje«, je poudaril Frančišek.

Na temo beguncev je papež svet opozoril pred osamitvijo, obenem pa izpostavil pravico posameznih držav, da zavarujejo svoje meje: »Vsaka država ima pravico nadzirati svoje meje, da ve, kdo vanjo prihaja in kdo jo zapušča.« Države, ki so ogrožene zaradi terorizma, imajo pravico do še strožjega nadzora, »toda nobena država nima pravice svojim državljanom odvzeti pravico do dialoga s sosedi«.

Voditelj katoliške Cerkve je v pogovoru pozval evropske države, naj storijo več za vključevanje beguncev v družbo. »Težava je v tem: ljudi sprejmemo, jim ponudimo zatočišče – glede tega sta zgledno ukrepali Italija in Grčija.« Toda začeti je treba tudi s procesom vključevanja, saj v nasprotnem primeru Evropa tvega ustanavljanje novih getov, kar se je denimo zgodilo v Belgiji, od koder je prišel belgijski atentator.

Sveti oče je v nadaljevanju pogovora izrazil željo po obisku Kitajske. Če bi prejel povabilo, je pojasnil, bi bil pripravljen potovati v to deželo na Daljnem Vzhodu. In po njegovih besedah kitajska stran to dobro ve. Med Vatikanom in Kitajsko ni vzpostavljenih polnih diplomatskih vezi. Odnos med državama je izredno zapleten, ker vlada v Pekingu papežu odreka pravico do svobodnega imenovanja škofov, tamkajšnja Cerkev pa je pod strogim državnim nadzorom. Vatikansko-kitajska komisija, ki se sestane vsake tri mesece, trenutno razpravlja o tem vprašanju. V mednarodnih medijih se že dolgo ugiba o »preboju« v pogajanjih. Po papeževih besedah je dialog zelo intenziven, cerkve na Kitajskem pa so polne.

Frančišek je spregovoril tudi o svojem predhodniku Benediktu XVI., ki ima, kot je dejal, »slonji spomin«. Če mu kar koli pripoveduje, ga upokojeni papež pogosto popravi in reče: »To pa ni bilo tistega leta, zgodilo se je leta tega in tega«. Benedikt XVI. se stvari spominja do najmanjših podrobnosti. Zdravstveno stanje nekdanjega papeža, ki bo 16. aprila dopolnil 90 let, je zadovoljivo, težave ima le z nogami in pri hoji uporablja oporo.

Na vprašanje o razpravah glede novih usmeritev katoliške Cerkve je papež Frančišek v luči različnih mnenj izrazil željo po odprti razpravi. Poudaril je, da ima vsakdo pravico, da se s papežem ne strinja. »Če bi imel težave z nasprotnimi mnenji, bi v sebi gojil kal diktature«, je pojasnil. O ljudeh nasprotnega mnenja znotraj Cerkve je Frančišek dejal: »Pravico imajo razmišljati, da je pot nevarna in da lahko vodi v slabe rezultate. Toda to naj izrazijo v dialogu in naj ne mečejo kamnov iz ozadja.«

Papež je poudaril, da si želi več odprtih razprav, ker te izboljšujejo Cerkev in jo delajo bolj bratsko. Potrebna pa je razprava z odkritimi nameni in ne z zlonamernimi govoricami. Vsebinsko papež pri tem odgovoru ni izrecno omenjal notranje cerkevene razprave glede njegove apostolske spodbude Radost ljubezni.

Glede svojega papeževanja je Frančišek povedal: »Nisem svetnik. Ne delam revolucije. Poskušam skrbeti za to, da bi v ospredju stal evangelij. Toda tega ne počnem na popoln način, kajti včasih me malce zanese.«

Vir: Kathpress
Foto: splet