Žirafe so veličastne in elegantne prebivalke afriške savane, ki je porasla z visokim drevjem. Imajo več kot dva metra dolg vrat, vitke noge in posebno obarvan kožuh. Samci so visoki od 4,7 do 5,3 metra in težki od 970 do 1.390 kilogramov. Samice zrastejo od 3,9 do 4,7 metra in tehtajo od 700 do 950 kilogramov. Njihovo telo je v marsičem posebno: med drugim imajo enajst kilogramov težko srce, ki utripne 170-krat na minuto. Kri mora namreč priti v možgane tako takrat, ko se žirafa steguje za šest metrov visokimi lističi, kot takrat, ko se skloni, da bi pila.

Žirafe so veličastne in elegantne prebivalke afriške savane.

Edinstven vzorec

Kožuh žirafe je pokrit z lisami različnih rjavih odtenkov in oblik, ki so med seboj ločene z mrežastim vzorcem bele ali svetlo rumene barve. Razporeditev in oblika lis je pri vsaki živali drugačna, podobno kot ima vsak človek svoj prstni odtis. V okolju, kjer pada sončna svetloba skozi liste in tvorijo sence mozaične vzorce, se tako obarvane živali lažje zlijejo z okolico. Vse žirafe imajo na glavi že od rojstva dva rožička, ki sta prekrita s kožo. Podolgovata glava s potlačenim gobcem spominja na kameljo. Na koncu metrskega repa je šop daljših temnih dlak, s katerimi odganjajo nadležne žuželke.

Brez strahu med trnje

Žirafe lahko zaradi dolgega vratu dosežejo liste, cvetove, sadeže in brste, do katerih druge živali ne morejo. Najraje imajo akacijeve liste, ki se skrivajo med trnjem. Osmukajo jih s skoraj pol metra dolgim črnim jezikom. Za prehranjevanje z bodičastimi rastlinami so odlično prilagojene: nebo v ustih je zaščiteno z močno nagubano sluznico, trnje pa zdrobijo z močnimi kočniki. Za lažje požiranje izločajo veliko goste sluzi. 

Kadar želijo žirafe piti, morajo sprednje noge močno razširiti ali poklekniti. FOTO: Pixabay

Žirafe približno polovico vsega časa porabijo za hranjenje. Vsak dan potrebujejo okrog 50 kilogramov sveže hrane. Ob največji pripeki se umaknejo v senco in prežvekujejo. Ponoči so dejavne samo ob močni mesečini. Potrebujejo zelo malo spanja, komaj dve uri na dan. Spijo v presledkih. Ponoči se uležejo tako, da spodvijejo noge, glavo pa imajo pokonci. Podnevi večinoma počivajo stoje. Razmeroma dolgo so lahko brez vode, saj dobijo dovolj tekočine s svežimi listi. Kadar želijo piti, morajo sprednje noge močno razširiti ali poklekniti.

Brca in beg

Žirafe kljub izjemni velikosti niso varne pred plenilci. Na nevarnost jih opozorijo izostrena čutila. Najbolj se zanašajo na vid, saj imajo odličen pregled nad okolico. Ob preplahu se poženejo v beg. Tečejo lahko s hitrostjo 60 kilometrov na uro. Če to ni dovolj, kot učinkovito in nevarno orožje uporabijo noge. Z brco lahko ubijejo celo leva. Mati srdito brani mladiča pred levi, hijenami, leopardi, krokodili in hijenskimi psi. Kljub temu več kot polovica mladičev ne preživi prvega leta. Pozneje je smrtnost občutno nižja. Žirafe lahko v naravi dočakajo 25 let, v ujetništvu pa še nekaj let več.

Žirafe kot učinkovito in nevarno orožje uporabijo noge. Z brco lahko ubijejo celo leva.

Žirafe ne znajo plavati. Ker ne morejo čez velike vodotoke, so se oblikovale ločene populacije. Biologi so dolgo časa priznavali le eno vrsto žirafe, ki je imela devet podvrst. Novejše raziskave, narejene z analizo dednega zapisa, pa so pokazale večje razlike. Tako imamo danes štiri vrste in pet podvrst, ki se na zunaj ločijo po barvi in vzorcu kožuha. Žirafe živijo v dvanajstih afriških državah.

Padec z višine

Samice z mladiči se združujejo v črede. Sporazumevajo se z raznolikimi glasovi in kretnjami, vendar jim dolge glasilke preprečujejo glasno oglašanje. Odrasli samci so samotarji ali živijo v manjših skupinah. Ves čas budno ovohavajo kraje, kjer so bile samice, da zaznajo tiste, ki so godne za parjenje. To lahko poteka vse leto. Pravico do parjenja si pribori samec, ki se najbolj izkaže v bojih, med katerimi se tekmeca odrivata ter udarjata z vratovoma in glavama.

Pravico do parjenja si pribori samec, ki se najbolj izkaže v bojih, med katerimi se tekmeca odrivata ter udarjata z vratovoma in glavama.

Samice po 15 mesecih brejosti poiščejo posebna telitvena mesta, kjer ločeno od glavne črede skotijo enega mladiča. Pri tem stojijo, zato novorojenec pade na tla z višine dveh metrov. Skoraj dva metra velik in 50 kilogramov težak mladiček se že po nekaj urah postavi na noge. Prvi dve leti zraste do sedem centimetrov na mesec, pozneje se rast upočasni, vendar se nikoli ne ustavi. Najhitreje raste vrat, ki ga tako kot pri vseh sesalcih sestavlja sedem vretenc.

Žirafe so zaradi počasnega razmnoževanja, izgube življenjskega prostora in čezmernega lova ogrožene. Od začetku tega tisočletja se je njihovo število zmanjšalo za 40 odstotkov. Zdaj jih je v divjini manj kot 90.000.

Članek je bil objavljen v reviji Radovednež (04/2025).