Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Nobelova nagrada za mir iranski borki za pravice žensk

Za vas piše:
M.M.Š.
Objava: 06. 10. 2023 / 12:15
Čas branja: 2 minuti
Nazadnje Posodobljeno: 06.10.2023 / 12:50
Ustavi predvajanje Nalaganje
Nobelova nagrada za mir iranski borki za pravice žensk
Narges Mohamadi, aktivistka, znanstvenica in časnikarka, od leta 2016 preživlja zaporno kazen v Iranu. FOTO: Center for Human Rights in Iran

Nobelova nagrada za mir iranski borki za pravice žensk

Nobelovo nagrado za mir za leto 2023 prejme iranska borka za pravice žensk Narges Mohamadi za »svoj boj proti zatiranju žensk v Iranu ter boj za spodbujanje človekovih pravic in svobode za vse«, kot je danes sporočil norveški Nobelov odbor v Oslu.

Letošnja nagrada za mir je tudi priznanje več sto tisoč ljudem, ki so v preteklem letu protestirali proti politiki diskriminacije in zatiranja žensk s strani teokratskega režima v Iranu, še sporočajo člani Nobelovega odbora. Geslo, ki so ga sprejeli protestniki – »Ženska - življenje – svoboda« -, ustrezno izraža predanost in delo Narges Mohamadi.

 Narges Mohamadi je bila maja 2016 v Teheranu obsojena na 16-letno zaporno kazen in je še vedno v zaporu.

Narges Mohamadi je ženska, zagovornica človekovih pravic in borka za svobodo. Njen pogumni boj za svobodo izražanja in pravico do neodvisnosti od nje osebno terja ogromne žrtve. Režim v Iranu jo je doslej 13-krat aretiral, petkrat obsodil ter ji izrekel skupno 31 let zapora in 154 udarcev z bičem.

Mohamadijeva je še vedno v zaporu.

Kdo je Narges Mohamadi?

Aktivistka, znanstvenica in časnikarka Narges Safie Mohamadi, rojena 21. aprila 1972, je svoje življenje posvetila obrambi človekovih pravic v Iranu: kot piše Wikipedia, se je med drugim zavzemala za odpravo obvezne nošnje hidžaba za ženske in odpravo smrtne kazni. Zaradi prizadevanj za slednje je bila maja 2016 v Teheranu obsojena na 16-letno zaporno kazen.

Mohamadijeva in soprog Tagi Rahmani sta starša dvojčkov.

Poročena je s kolegom časnikarjem Tagijem Rahmanijem, ki se je leta 2012 po prestani 14-letni zaporni kazni preselil v Francijo, Mohamadijeva pa je ostala v domovini in nadaljevala svoje delo na področju človekovih pravic. Zakonca sta starša dvojčkov.

Mohamadijeva je podpredsednica Centra za zagovornike človekovih pravic, ki ga je ustanovila iranska odvetnica za človekove pravice Širin Ebadi, Nobelova nagrajenka za mir leta 2003.

Nobelova nagrada za mir

Lansko leto so najprestižnejšo izmed Nobelovih nagrad prejeli beloruski aktivist Ales Bjaljacki ter organizaciji za človekove pravice Memorial iz Rusije in Center za državljanske svoboščine iz Ukrajine. Kot spominjajo pri STA, je bil na seznamu letošnjih nominirancev tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.

Nalaganje
Nazaj na vrh