Znanost in vera sta po mnenju švicarskega akademika in nobelovca Wernerja Arberja dva dopolnjujoča se elementa človekovih spoznanj in morata takšna tudi ostati. Znanost do današnjega dne še ni uspela najti natančnejših odgovorov na vprašanja o izvorih kozmične evolucije in izvorih življenja, je Arber poudaril v svojem nagovoru, ki ga je minulo soboto predstavil udeležencem škofovske sinode v Vatikanu. Poleg tega, je pojasnil, morata biti Cerkev in civilna družba pripravljeni, da skupaj z znanstveniki in znanostjo prevzameta soodgovornost za novo podobo prihodnosti – v korist človeštvu in celotnemu okolju.

Če bi Jezus živel danes, »bi gotovo pozdravil uporabo temeljnih znanstvenih spoznanj za dolgoročni blagor ljudi in njihovega naravnega okolja«, je prepričljivo zatrdil Arber v svojem nagovoru, ki mu je prisluhnil tudi papež Benedikt XVI. Werner Arber je predsednik Papeške akademije znanosti in je prvi protestant, ki je bil imenovan za vodilni položaj na tej papeški ustanovi.

V svojem predavanju je Arber opozoril na dosežke biološke evolucije za izboljšanje prehrane, tudi na področju medicine. Poročal je o kongresu svoje akademije v maju 2009 na temo uporabe genetsko spremenjenih rastlin za zagotovitev zadostnih količin prehrane. Takrat je akademija prišla do sklepa, da 'nedavno predstavljene metode za izdelovanje genetsko spremenjenih organizmov sledijo naravnim zakonom biološke evolucije in ne prikrivajo nevarnosti, ki so zasidrane v metodi genske tehnike'. Upanje na izboljšanje splošno razširjenih uporabnih rastlin 'bi lahko predvidoma pripeljalo do tega, da bi v državah v razvoju končno lahko zajezili podhranjenost in lakoto', meni Arber.

Vse do danes naravoslovne znanosti niso uspele najti ustreznih odgovorov na vsa človekova vprašanja, predvsem tista, ki presegajo naravno področje. Različne oblike verovanja, tudi takšne z religioznimi koreninami, 'zasedajo pomembno mesto pri iskanju odgovorov na vprašanje o smislu', je pojasnil predsednik Papeške akademije znanosti. Doslej namreč še niso našli gotovega znanstvenega dokaza za 'stvarjenje iz niča', torej odgovora na vprašanje, s katerim se ukvarja predvsem filozofija.