Nobelovo nagrado za medicino in fiziologijo letos prejmeta John B. Gurdon iz Velike Britanije in Šinja Jamanaka z Japonske, ki sta odkrila metodo reprogramiranja posameznih celic v njihovo izvorno obliko. Njuno odkritje, do katerega sta sicer prišla na ločenih preizkusih, pomeni pomemben mejnik v prepoznavanju ključne vloge, ki jo nezarodkovne celice igrajo pri razvoju novih medicinskih terapij, kot alternativa raziskavam človeških zarodkovnih matičnih celic. Znanstvenika sta ugotovila, da lahko zrele celice reprogramiramo tako, da postanejo pluripotentne. Posledično bo v okviru raziskovalnega programa Horizon 2020 več sredstev z etično spornih, znanstveno in gospodarsko pa manj obetavnih raziskav človeških zarodkovnih matičnih celic preusmerjenih v raziskave nezarodkovnih matičnih celic.

Z znanstvenega stališča so raziskave človeških zarodkovnih matičnih celic doslej prinesle precej razočaranja, saj niso izpolnile medicinskih pričakovanj. Ob tem velja omeniti, da je podjetje GeronCorp., v svetu vodilno na področju raziskav zarodkov, napovedalo zaprtje svojega programa za raziskave matičnih celic.

Nasprotno pa se pojavlja vedno večji znanstveni napredek na področju alternativnih raziskav matičnih celic (odraslih, pridobljenih iz popkovine ali pa reprogramirano pluripotentnih), kar pomeni boljše izglede za klinično uporabo; ponekod so bili že predstavljeni obsežni klinični rezultati (ki ne sprožajo nikakršnih posebnih etičnih vprašanj). Letošnja Nobelova nagrada za medicino nagrajuje tovrstna prizadevanja pri odkrivanju alternativ raziskavam človeških zarodkovnih matičnih celic v raziskave zrelih, specializiranih celic, ki reprogramirane ponovno dobijo lastnosti matične celice in se lahko razvijejo v katero koli telesno tkivo.

Poleg tega ni več dovoljeno podeljevati patentov za uporabo matičnih celic v znanstvenem raziskovanju, kot je v primeru ‘Greenpeace proti Brüstlu’ pred letom dni odločilo Sodišče Evropske zveze. Sodišče je s svojo razsodbo potrdilo mnenje, da je potrebno vsakršno skupino celic, iz katerih se lahko razvije človeško bitje, tudi posamezne totipotentne matične celice, pravno označiti kot živa bitja in tako preprečiti možnost patentiranja.

Kljub najnovejšemu znanstvenemu razvoju in pravnim odločitvam pa Evropska komisija pušča odprto vprašanje o možnosti financiranja raziskav človeških zarodkovnih matičnih celic v okviru raziskovalnega programa Horizon 2020, o katerem trenutno razpravljajo pri Svetu Evrope in v Evropskem parlamentu.

Komisija katoliških škofovskih konferenc pri Evropski zvezi poziva vse evropske ustanove, naj v okviru raziskovalnega programa Horizon 2020 zavrnejo vsakršno financiranje poskusov raziskav, ki zahtevajo uničevanje človeških zarodkov ali uporabo človeških zarodkovnih matičnih celic.

Foto: www.news.va