Član reda trapistov je avtor številnih duhovnih del: pri založbi Družina sta v postnem času izšli dve njegovi knjigi v prevodu dr. Draga Ocvirka, in sicer »Razbijanje osamljenosti« in »O čistosti«. Škof Varden bo knjigi osebno predstavil v petek, 6. marca, ob 18. uri v Galeriji Družina.

6 zanimivih dejstev o škofu Vardnu

O norveškem škofu in priljubljenem avtorju, ki po duhovnih vajah s papežem Leonom XIV. prihaja v Slovenijo na predstavitev svojih knjig v slovenskem prevodu, so pri spletnem portalu National Catholic Register zbrali šest zanimivih dejstev iz njegovega življenja.

1. Nekoč je bil ateist

Erik Varden, rojen leta 1974 na jugu Norveške, je odraščal v versko nedejavni luteranski družini. V nedavnem pogovoru za medije je pojasnil, kako je v najstniških letih preživel obdobje agnosticizma in skepticizma ter užival v svoji osebni neodvisnosti.

Zgodnji skepticizem se je nazadnje razvil v postopen proces spreobrnjenja. Škof Varden je sprva nameraval študirati ruščino in arabščino, v starosti 17 let pa ga je po obisku samostana trapistov v Walesu začela »preganjati« misel, da bi postal katoličan. Po prihodu na univerzo se je poglobil v raziskovanje katoliške vere, ki se je začelo z branjem dokumentov Drugega vatikanskega cerkvenega zbora. V tem obdobju je odkril tudi Sveto pismo, cerkvene očete, kot je sv. Atanazij, in se odločil, da bo študijsko smer zamenjal za teologijo.

Leta 1993, v starosti 19 let, je bil sprejet v Katoliško Cerkev.

Na škofa Vardna so v življenju globoko vplivali gregorijanski koral in Mozartova sakralna zborovska dela.

2. Veri sta ga približali tudi glasba in književnost

Vardnovo pot v katolištvo so spodbudila določena kulturna in bogoslužna srečanja, ki so v njem vzbudila občutek božanskega. Kot je povedal v omenjenem pogovoru, se ga je pri 15 letih resnično dotaknila Druga simfonija Gustava Mahlerja z naslovom Vstajenje. To izkušnjo je opisal kot odkritje, da obstaja nekaj, »kar je nekako večje od mene«, kar nakazuje stvarnost, ki presega njegovo lastno izkušnjo. Pozneje v življenju so nanj globoko vplivali gregorijanski koral in Mozartova sakralna zborovska dela, v katerih je našel »osupljivo povezavo med čudovitim glasbenim izrazom in besedilom«.

Pomembno vlogo v njegovem intelektualnem in duhovnem prebujenju so odigrala tudi književna dela Hermanna Hesseja, predvsem »Narcis in Zlatoust«.

Preberite tudi: Postne duhovne vaje v Vatikanu: 10 misli norveškega škofa

3. Varden je vrhunski učenjak in zgodovinski teolog

Preden se je pridružil trapistom, je škof Varden deset let preživel na Univerzi v Cambridgeu. Dodiplomski študij je opravil na Magdalene College, pozneje pa je doktoriral iz zgodovinske teologije na St. John's College. Med doktorskim študijem se je osredinil na francoskega oratorijca iz 17. stoletja Pierra de Bérulla, po pridobljenem doktoratu pa je bil član strokovne komisije v Cambridgeu. S svojim akademskim znanjem je pozneje prevzel predavateljske vloge v Parizu in Rimu, predvsem na Papeškem vzhodnem inštitutu in Papeškem ateneju sv. Anselma, kjer se je specializiral za sirsko krščanstvo in izročila cerkvenih očetov.

Meništvo me navdaja z globoko hvaležnostjo in neverjetnim veseljem.

4. Je član reda trapistov

Leta 2002 je škof Varden v starosti 28 let vstopil v trapistično opatijo Mount St. Bernard v angleški grofiji Leicestershire. Njegova skupnost so cistercijani strogega reda ali trapisti. Morda najbolj znan trapist je cerkveni učitelj sv. Bernard iz Clairvauxa. Trapisti so leta 1892 postali ločen red od cistercijanov.

Kot menih škof Varden upošteva Pravilo sv. Benedikta, za katero so značilni tišina, ročno delo in kontemplativna molitev. Leta 2007 je izrekel slovesne redovne zaobljube, leta 2011 je prejel mašniško posvečenje, leta 2015 pa je bil izvoljen za opata skupnosti. Kljub osebnemu občutku, da je »povsem neprimeren« za to vlogo, je škof Varden pri 39 letih sprejel vodstveni položaj. Kot je pojasnil, se mu je zdelo precej izjemno, da mu je bila »v vsej njegovi nezadostnosti, z vsemi njegovimi krhkostmi in protislovji, zaupana ta milost, ki mu je omogočila, da postane kanal milosti za druge«.

Kljub trenutni škofovski vlogi je Varden še vedno močno pod vplivom svojih meniških korenin in poudarja, da je meništvo del njega. To ga navdaja z globoko hvaležnostjo in neverjetnim veseljem.

5. Nadziral je ustanavljanje prve trapistovske pivovarne v Angliji

Kot opat samostana Mount St. Bernard je Varden vodil pomembno gospodarsko pobudo, ki je temeljila na skrbi za prihodnost opatije. Zaradi upadanja prihodkov od tradicionalne mlečne živinoreje se je skupnost najprej preusmerila na govedorejo in nazadnje na proizvodnjo angleškega trapistovskega piva Tynt Meadow. Pivo, ki je na trg prišlo leta 2018, je bilo prvo trapistovsko pivo s potrdilom, varjeno v Angliji. Varden je nadziral projekt, ker je želel zagotoviti, da bo proizvodnja podpirala finančno vzdržnost samostana, ne da bi ogrožala samostansko disciplino ali zavezanost menihov ročnemu delu.

Prošnja za škofovstvo, še posebej po 30 letih, ki jih je preživel zunaj domovine, je bila »najtežja stvar, ki so jo kdaj koli zahtevali od mene«.

6. Varden je ugleden katoličan v razmeroma nekatoliški državi

Škof Varden je po imenovanju za škofa leta 2019 postal prvi domačin na vodstvenem položaju ozemeljske prelature Trondheim v sodobnem času. Njegovi predhodniki so bili nemški misijonarji. Varden je tudi predsednik Skandinavske škofovske konference.

Po podatkih norveškega statističnega urada je leta 2022 65 odstotkov Norvežanov pripadalo norveški luteranski Cerkvi, približno 7 odstotkov prebivalstva pa pripada drugim krščanskim izročilom – med njimi je največ katoličanov. Katoliška Cerkev v zadnjih letih v državi doživlja rast, predvsem zaradi vpliva priseljencev, čeprav je norveška družba v veliki meri sekularizirana.

Trondheim je večje mesto in nekdanja prestolnica države, ki leži ob fjordu približno na pol poti med južno konico Norveške in arktičnim krogom. V času imenovanja škofa Vardna se je ozemeljska prelatura Trondheim raztezala na okoli 56.000 kvadratnih kilometrih in je oskrbovala približno 15.000 katoličanov.

Škof Varden je v pogovoru za medije pojasnil, da je bila prošnja za škofovstvo, še posebej po 30 letih, ki jih je preživel zunaj domovine, »najtežja stvar, ki so jo kdaj koli zahtevali od mene«.