Mitja Medved je bil rojen v Slovenj Gradcu. Po končanem študiju na Akademiji za glasbo v Ljubljani se je preselil v Prekmurje. Na Glasbeni šoli Beltinci poučuje orgle, na Osnovni šoli Bakovci pa predmet glasbena umetnost. V svojem širšem okolju je dejaven kot organist in zborovodja. Je član izvršnega odbora Slovenskega Cecilijinega društva in se neformalno do-izobražuje iz predmetov Semiologija polifonije in Glasbeni stavek – Kompozicijske tehnike pri Ivanu Florjancu.

Maša Materi Božji je nastala po notranjem vzgibu in čutenju ob milostni podobi ruške Marije.

O nastanku Maše Materi Božji v Rušah je zapisal: »Nastala je po notranjem vzgibu in čutenju ob milostni podobi ruške Marije. V župniji Marijinega imena v Rušah sem se kot otrok seznanil s cerkveno glasbo in ko obiščem Marijo z Jezusom pod srcem in ne v naročju, mi srce otroško zapoje. Pozdrav Gospod usmili se, Kristus usmili se in ponovitev prvega je jasno, preprosto in homofono, pa vendar linearno zasnovan spev v tridobni meri. Melodije skladbe kleno in jasno izražajo pomene besedila speva. Svet se začne s slovesnim enoglasjem in nadaljuje z radostno hozano. Blagoslovljen je nekoliko bolj umirjen, glasovi so oblikovani s posbeno pozornostjo do gladko tekoče in zanimive melodike. Jagnje Božje ima umirjen značaj, je homofon, a v glasovih kontrapunktično voden stavek. Samostojna melodika v orglah, priporočam flavtno registracijo, ponazarja 'oddaljeno' otroško igrivost.«

Tomaž Močnik izhaja iz Cerkelj na Gorenjskem. V osnovnošolskih letih se je učil klavir. Po srednji zdravstveni šoli na Jesenicah je nadaljeval študij na Višji zdravstveni šoli v Ljubljani na smeri radiologija. Na Orglarski šoli v Ljubljani je leta 1992 diplomiral iz orgel pri prof. Leonu Kernelu. Leta 1991 se je zaposlil v Škofijski orglarski delavnici Maribor, leta 1998 pa je ustanovil Orglarstvo Močnik, da je lahko uresničil svoje ideje o izdelovanju specifičnih in kakovostnih orgel. Do danes so v delavnici izdelali 45 novih orgel po različnih evropskih državah, predvsem v Skandinaviji. Od leta 1988 je igral orgle v Cerkljah. Od leta 2004 je organist v Železnikih.

Ob branju in premišljevanju besedil psalmov so se mi porodile melodije, ki sem jih zapisal in preizkusil z zborom.

O Psalmih je zapisal: »V vseh teh letih, kar se ukvarjam s cerkveno glasbo, sem večkrat nameraval kakšno idejo spraviti tudi na notni papir. Za marsikateri psalm nisem našel uglasbitve ali pa mi ta ni bila všeč, saj se mi je zdelo, da ne ustreza besedilu. Ob branju in premišljevanju besedil psalmov so se mi porodile melodije, ki sem jih zapisal in preizkusil z zborom. Včasih je bilo treba besedilo tudi malenkostno prilagoditi mojemu domačemu pevskemu zboru in solistom.«

Tri psalme je uglasbil tudi Ivan Florjanc, zaslužni profesor na Akademiji za glasbo. Za besedilo je uporabil nov prevod psalmov iz hebrejščine, ki ga je upokojeni koprski škof Jurij Bizjak naredil tako, da je besedilo psalmov prilagojeno za petje. Odpevi so zelo preprosti. Na začetku jih lahko zapojemo večkrat: najprej solist, potem zbor in še tretjič skupaj s celotnim občestvom. Lahko se spremljajo tudi s kitaro, v ta namen so nad notami napisani akordi. Verzi se pojejo po tonovskih načinih, ki jih je Florjanc na novo harmoniziral. Psalmi so nastali za župnijski zbor na Polzeli.

Vse skladbe v tokratni notni prilogi imajo jasno in domiselno osnovno idejo, ki so jo skladatelji logično razvili.

Vse skladbe v tokratni notni prilogi imajo jasno in domiselno osnovno idejo, ki so jo skladatelji logično razvili. Melodije so lepo pevne, harmonija ostaja na dobro znanih poteh. Marsikateri odpev psalmov bo lahko povzelo tudi celotno občestvo. Prepričan sem, da bodo nove skladbe lahko obogatile naš repertoar.

Članek je bil objavljen v reviji Cerkveni glasbenik (4/2025).