Na podlagi obstoječega kanonskega prava in dokumenta Mos iugiter iz leta 1991 novi predpisi poudarjajo, da lahko verniki še naprej darujejo prispevke za maše, ki se bodo obhajale po posebnih namenih, vendar mora to sveto izročilo ostati brez slehernega videza komercializacije. Odlok znova potrjuje vrednost takšnih darov kot oblike duhovne udeležbe in podpore poslanstvu Cerkve.

Novi odlok pod določenimi pogoji dopušča »skupne mašne namene« – prakso, pri kateri se pri eni maši združi več mašnih namenov. To je mogoče le pod strogimi pogoji: darovalci morajo biti o tem izrecno obveščeni in podati svoje soglasje. Odlok omejuje tudi pogostost te prakse. Predpisi prepovedujejo kakršno koli nadomeščanje obljubljenih maš s preprostimi omembami med bogoslužjem in takšne prakse opredeljujejo kot resnično nedopustne. Kot poudarjajo, mora prevladati pravičnost do vernikov in nikakor ne sme priti do simonije, torej trgovanja z duhovnimi storitvami. Pričakovati mašni dar ali ga celo sprejeti je torej...