Nocoj, na pepelnično sredo, je provincial frančiškanov p. Marijan Čuden v brezjanski baziliki blagoslovil nov postni prt. Po stari krščanski tradiciji so z njim zakrili stranski oltar v baziliki (tik ob oltarju Marije Pomagaj). Enovito platno v velikosti 3,6 krat 2,2 metra je v tehniki akril na juti naslikala umetnica Maša Bersan Mašuk. Osrednji motiv brezjanskega postnega prta je Kristus na križu, ob robu je nanizanih dvajset starozaveznih in novozaveznih prizorov. (več o ikonografiji in vsebini postnega prta v novi tiskani številki Družine)

Postni prt v stranskem oltarju brezjanske bazilike sta blagoslovila p. Marjan Čuden in p. Robert Bahčič. Prt bo zakrival oltar do velikega petka. 

Od navadnega kosa blaga do vrhunskih umetnin

Postni prt izhaja iz judovske tradicije tempeljskega zagrinjala v Jeruzalemu, je pred blagoslovom povedal umetnostni zgodovinar Andrej Doblehar. »Sprva je bil to navaden kos blaga, sčasoma pa se je postni prt razvil v umetniško izdelano zaveso, izvezeno ali poslikano, s katero so v postnem času zakrili glavni oltar, redkeje stranski oltar, lahko pa kar cel prezbiterij. Tako je bil ladijski del za vernike optično ločen od oltarnega, s čimer so verniki obrede le poslušali in je imelo takšno bogoslužje velik simbolen duhoven pomen fizične odmaknjenosti.« Po besedah Dobleharja so tovrstni prti vrh dosegli v srednjeveški umetnosti in duhovnosti, z odlokom cesarja Jožefa II. so bili v 18. stoletju prepovedani, v sodobnem času pa njihovo tradicijo postavljanja v cerkev obnavljajo in celo širijo ter so tudi navdih sodobnim likovnim ustvarjalcem. Posebej dragoceni po likovni plati, starosti in številu so, kot je dejal Doblehar, »postni prti na avstrijskem Koroškem, kjer je danes v uporabi kar okoli 50 primerov vseh dob, zlasti pa srednjeveških in sodobnih.« O zgodovini postnih prtov je na pepelničnem slavju na Brezjah govoril Andrej Jeklar. O postnih prtih na Koroškem smo v Družini pisali v lanskem postnem času (marec 2017) http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/poslikane-tkanine-%E2%80%93-od-posta-do-pase-za-oci?OpenDocument&login)

Postni prti kot Sveto pismo za nepismene

Da so postni prti v zgodovini likovne zakladnice predstavitve svetopisemskih dogodkov v likovni obliki, je dejal rektor v baziliki p. Robert Bahčič. »Dandanes si pravzaprav ne moremo predstavljati, da zapisane božje besede ne bi mogli brati in spoznavati sami. A temu v zgodovini dolga stoletja ni bilo tako; božja beseda v svetem pismu je bila pisana in pri sveti maši govorjena v latinskem jeziku. Zato je bilo potrebno najti način, kako ljudem približati oz. narediti bolj razumljivo zgodovino odrešenja. In tako so nastale t. i. biblije ubogih; na freskah, v knjigah ali na tekstilu.« Postni prt, ki so ga na pepelnico prvič izobesili v baziliki Marije Pomagaj, je po besedah p. Bahčiča »izredno poglobljeno in poduhovljeno delo ruske akademske slikarke, Maše Bersan Mašuk«.

Prt ljubezni, prt dobrih del in prt življenja

Pred blagoslovom postnega prta je v baziliki ob somaševanju p. Roberta Bahčiča mašo daroval provincial frančiškanov p. Marjan Čuden. V pridigi je govoril o simboliki in pobudah postnega časa: od posta, pepela, dobrih del, molitve križevega pota pa do zakrivanja oltarjev s postnimi prti »s podobami o zgodovini odrešenja«. Da to ni prazna namišljena pobuda, ampak ima svoj izvor v evangeliju, je dejal p. Čuden. Prt v času velikonočnega tridnevja po njegovih besedah najdemo kar na treh mestih. »S prtom se je Jezus opasal, predno je apostolom umil noge – v ta prt je 'všita' Kristusova zapoved ljubezni,« je dejal p. Čuden. Drugi prt imenujemo tudi potni prt: »V rokah ga je imela Veronika. Ta prt se je skril v srca dobrih ljudi: vsakič, ko naredimo nekaj dobrega bližnjemu, se v naše srce in v srce tistega, ki mu dobro delo naredimo, vtisne Kristusova podoba. Koliko dobrih del nam Kristusovo podobo vedno znova osveži!« Tretji prt pa je po besedah provinciala tisti, v katerega je bil zavit Jezus, ko so ga sneli s križa: »Ta prt je priča odrešenja. Je kakor prt pri maši, na katerega duhovnik položi pateno in kelih, je živa evharistija. Prt, rečemo mu tudi torinski prt, je priča, kaj se zgodi, ko Bog premaga smrt z vstajenjem, življenjem.« Pater Čuden je sklenil, da so v postni čas skriti močni simboli, ki nas želijo nagovoriti, to pa se bo zgodilo le, če bomo odprli srca in se spokorili.

Umetnica Maša Bersan Mašuk je povedala, da je prvič slikala postni prt, zato je bil zanjo to še poseben izziv. Slikala ga je na kolenih v ateljeju na Ljubnem (več o nastajanju postnega prta pa v pogovoru z umetnico v tiskani številki Družine) 
fotografije: K. H.