Nova biografija z naslovom ‘Pavel VI., pozabljeni papež’ je v jubilejnem letu drugega vatikanskega cerkvenega zbora poskrbela, da se spominjamo papeža, ki mu je bila zaupana naloga, da koncil zaključi in poskuša udejaniti njegove sklepe. Pisec biografije Jörg Ernesti, profesor za cerkveno zgodovino v Brixnu, v svoji novi knjigi opisuje, kako zelo je drža Pavla VI. – spominjamo se ga predvsem po okrožnici ‘Humane Vitae’ – nihala med sodobnostjo in preplašenostjo. “Papež, ki je prepovedal uporabo kontracepcijskih tablet in rešil koncil” so pri linškem cerkvenem časniku naslovili prispevek, v katerem predstavljajo novo biografijo Jörga Ernestija.

Cerkveni zgodovinar je spisal knjigo, poroča ‘KirchenZeitung’ v svoji zadnji izdaji, ki ‘temeljito in ustrezno obravnava kompleksno osebnost papeža Pavla VI.: odprtega na področju umetnosti in književnosti, konzervativnega pri morali in dogmatiki, pripravljenega na velike spremembe in vendar vedno oklevajočega, moža velikih dejanj in obenem tihega glasu’.

Leta 1968 objavljena okrožnica ‘Humanae vitae’, ki umetno preprečevanje spočetja novega človeškega življenja opisuje kot nasprotovanje Božjemu stvariteljskemu načrtu in s tem vernikom prepoveduje uporabo umetne kontracepcije, je izzvala številne ostre proteste. Še danes ta odločitev prežema podobo Pavla VI. v cerkveni in posvetni javnosti in žal ‘celotnega’ papeža pušča v ozadju, v svoji recenziji piše urednik linškega cerkvenega časnika Josef Wallner. Kajti Cerkev in družba se imata veliko zahvaliti Pavlu VI., kot opisuje Jörg Ernesti v svoji biografiji.

Giovannija Battisto Montinija (1897-1978) je papež Pij XII. leta 1954 imenoval za milanskega nadškofa in v tej funkciji se je udeležil tudi drugega vatikanskega cerkvenega zbora, ki ga je sklical Janez XXIII. Po smrti slednjega so v izobraženem diplomatu videli ustreznega kandidata, ki bi različne tokove med škofi znal speljati na skupno pot in koncilu dodati rdečo nit.

Uspešni zaključek koncila mu je prinesel precejšnje priznanje. Prepotoval je ves svet, gradil mostove s pravoslavjem, z judovstvom in s komunističnim vzhodom in hitro zaslovel po svojih prizadevanjih za mir, razvoj in pravičnost kot prvi sodobni papež. Napetost med pokoncilsko odprtostjo svetu na eni strani in zahteve, kot so bile negotovost v verskem nauku in pri bogoslužni prenovi, vprašanja glede spolne morale in celibata na drugi strani, so močno prežemale osebnost Pavla VI., kot lahko preberemo v novi biografiji. V njegovi domovini Italiji so papeža z imenom ‘Paolo sesto’ (Pavel VI.) preimenovali v ‘Paolo mesto’, ‘žalostnega Pavla’.

Knjiga je trenutno na voljo le v nemškem jeziku (http://www.amazon.de/Paul-VI-Der-vergessene-Papst/dp/3451307030).