Italijanski časnik Corriere della Sera je včeraj objavil doslej še neobjavljene odlomke iz knjige »Naša mati zemlja« z besedili papeža Frančiška, ki bo v italijanskem jeziku izšla 24. oktobra. Podnaslov knjige je »Krščanski pogled na okoljski izziv«. Predgovor je prispeval ekumenski patriarh Bartolomej I., prevodi v druge jezike pa zaenkrat še niso na voljo.

Zemlja je dar, piše papež: »Prosimo jo odpuščanja zaradi našega pohlepa,« italijanski časnik navaja Frančiškove besede. Po navedbah časnika se pisec v knjigi pritožuje nad »prevladujočo kulturo, ki temelji na lastnini«.

Bolni pogled

Z besedami iz svoje okrožnice Hvaljen, moj Gospod papež Frančišek v doslej neobjavljenem zapisu poudarja, da ravno zato, ker je vse med seboj povezano, »v dobrem, v ljubezni, ravno zato vsako pomanjkanje ljubezni vpliva na vse«. Trenutna okoljska kriza je predvsem rezultat »tega bolnega pogleda na nas same, na druge, na svet, na čas, ki mineva«; bolni pogled, zaradi katerega ne prepoznavamo vsega kot dar.

Ljubezen nas spodbuja, naj spremenimo svoj življenjski slog, piše papež, ki okoljske grehe, o katerih govori ves svet, uvršča med »nerazumna vojaške izdatke« in »kulturo odmetavanja«. Na seznamu grehov človeštva pa je tudi »pomankljiva zaščita otrok in mladoletnih, ranljivih ostarelih, nerojenih otrok«.

Globalna kriza zahteva globalne vizije

Iskanje rešitev pa ne bi smelo biti omejeno le na okolje, globalna kriza zahteva »globalno vizijo in globalna prizadevanja«, do katerih pridemo »z duhovnim preporodom v najžlahtnejšem pomenu besede«, meni Frančišek in nadaljuje, da nas, začuda, ravno podnebne spremembe lahko privedejo do tega, da si bomo začeli »postavljati temeljna vprašanja, recimo … za kaj je vredno živeti«. To bi lahko povzročilo »temeljito preverjanje« našega sožitja, pa tudi vnovično odkritje vrednosti vsakega posameznika.

Lastnina je prevladujoča kultura, opozarja Frančiškek, kajti kdor veliko ima, ga občudujejo in tak človek ima moč, medtem ko so ljudej brez lastnine v nevarnosti, da postanejo nevidni. Ne nepomembno vlogo lahko pri tem pripišemo tudi medijem, saj smo v številnih ozirih nenehno »bombardirani«. Že od malih nog smo spodbujeni »k individualizmu, ki se prelevi v narcisizem, pohlep in zatajitev drugega«.

Soudeleženi smo pri »strukturah greha«, kot jih je poimenoval Janez Pavel II., ki prinašajo zlo, silijo celotna ljudstva, da zapuščajo svojo deželo, ter netijo »sovraštvo, nasilje in vojne«. Frančišek vidi preobrat v tem, da se človek znova odkrije kot človek, ki sveta okoli sebe ne vidi »kot samega sebi namen, temveč kot zakrament družbe«.

»... I have a dream«

Frančišek v knjigi predstavi tudi svoje sanje: sodobni človek naj bi »bil v položaju, da uboge, odrinjene prosi odpuščanja«. Potem bi lahko resnično obžalovali tudi škodo, ki smo jo sami povzročili kopnem, morju, zraku in živalim. Pri tem papež opozarja, da je morda »preveč idealističen in ne dovolj konkreten«, medtem ko se zdijo bolj dostopne poti, ki ciljajo na razvoj tehnoloških novosti, zmanjšanje embalaže, razvoj energije iz obnovljivih virov itn.

Toda, piše papež, »ekologija je ekologija človeka in stvarstva kot celote, ne le enega izmed njegovih delov«. Človeštvo bi moralo prepoznati korenine zla in premisliti o prihodnosti na podlagi odnosov ter na novo oblikovati svoj obstoj in kulturo.

Vir: Vatican News
Foto: Vatican Media