S temi izbranimi besedami je ob koncu novomašnega slavja v nedeljo, 12. julija, novomašnika br. Dominika Papeža nagovoril predstavnik Dominikove rojstne vasi Brezovi Dol in župnije Ambrus. Za njim so mu javno čestitali še župan Ivančne Gorice Dušan Strnad, župljanki Štepanje vasi v Ljubljani, sodelavki Karitas in župljan Vipavskega Križa.

Skupno okrog tisočglava množica od blizu in daleč, med njimi številni sobrati kapucini, domači župnik in drugi duhovniki, stalni diakoni, novomašnikovi starši in svojci, župnijski pevci in instrumentalisti, mladi strežniki, gasilci in drugi sodelavci, pritrkovalci iz Smlednika, narodne noše, je s svojo udeležbo in sodelovanjem počastila novomašnika br. Dominika ob nadvse okrašenem oltarju nove maše pod šotorom na športnem igrišču nedaleč od župnijske cerkve sv. Jerneja.

FOTO: Jože Potrpin

V njej so se po končani slovesnosti z novomašnikom tudi osebno srečali in mu čestitali. Vsepovprek pa je odzvanjala pozdravna pesem in glas zvonov, »Novomašnik bod' pozdravljen«. V dekaniji Žužemberk, kamor sodi tudi župnija Ambrus, ima vsaka njena župnija enega ali dva še živa duhovnika, ki izhajata iz njih.

FOTO: Jože Potrpin

Novo mašo je uvedla izročitev novomašnega križa br. Dominiku iz rok sestre Branke ob še treh bratih in uvodni besedi rojaka kanclerja msgr. Francija Mikliča.

Izročitev novomašnega križa. FOTO: Jože Potrpin

Kot je spomnil msgr. Miklič, je novomašnik križ »našel zapuščenega med starimi predmeti na Karitas. Ko si ga zagledal, si ga takoj vzljubil, ga dal obnoviti, in postal je dragocen v tvojih očeh, kot je sedaj dragoceno tvoje redovništvo. To zadnje, najdenje križa, se mi zdi prav pomenljivo vsaj iz dveh razlogov. Prvič zato, ker si tudi sam na poti do oltarja preživljal obdobje zapuščenosti. In drugič zato, ker, kot rad poveš, želiš na redovniški in duhovniški poti dajati poudarek služenju, zapuščenim, ubogim. Njim želiš pomagati najti Jezusa križanega in Vstalega, ki slehernega rešuje iz spon zapuščenosti. Dragi brat Dominik, pri tem plemenitem poslanstvu ter drugih redovniških in duhovniških opravilih naj ti bo vedno znova v oporo Jezus s križa. Svoj pogled rad usmeri nanj, se ob njem ustavi, ga poljubi in v moči njegove ljubezni zvesto stopi naprej. V oporo naj ti bo Mati Marija, ki je prav zato, ker je zvesto stala pod križem, našla dragoceno mesto v tvojem srcu. In ne pozabi, v posebno oporo ti bomo domači, sorodniki in vsi, ki te imamo radi.«

Franci Miklič skrajno levo, na desni pa novomašnikov birmanski boter Jože Plut. FOTO: Jože Potrpin

Jezus, Dobri pastir, nam nudi vso potrebno pomoč in duhovno hrano za premagovanje življenjskih izzivov in duhovnih bojev, mi pa smo poklicani, da to pomoč sprejmemo z zaupanjem, je bila osnovna misel novomašnega pridigarja br. Mira Pavška.

Novomašni pridigar br. Miro Pavšek. FOTO: Jože Potrpin

Nagovor pa je začel z Jezusovimi besedami na križu, »Žena, glej tvoj sin; glej tvoja mati«, kar je tudi novomašno geslo br. Dominika, in »Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo«, kot izrazi popolne ljubezni in darovanja, tudi sredi trpljenja in žalitev. Po besedah pridigarja je težko biti ljubezniv in prijazen do tistih, ki nas užalijo. Jezus nas kljub temu poziva k popolnosti, kot je popoln nebeški Oče, čeprav je to včasih težko razumeti ali uresničiti. In Jezus nam daje tudi darove in pomoč. To so: Marija, naša Mati, evharistija, spoved, Sveti Duh, svetniki in angeli, da nam bi pomagali na poti skozi naše življenje.

FOTO: Jože Potrpin

Ob tem je novomašni pridigar še posebej poudaril: »Nisi sam, nisi sama. Ne pozabi tega. Tudi Dominik, tudi ti ne boš sam. Tudi takrat, ko boš na križu, je Jezus s tabo. Žal, včasih bomo tudi mogoče mi tisti, ki te bomo na križu sramotili, ampak ti bomo tudi pomagali. Tudi to obljubim. Ampak včasih je težje pomagati kot kričati. Ampak Jezus je s tabo. Vedno je nekdo z nami, ki nam pomaga. Včasih ne znamo sprejeti pomoči, ko nam jo Gospod ponuja. Tudi to lahko prosiš, Jezus, daj mi pomagaj, da bom znal sprejeti pomoč od tebe, ko te prosim. Sam sem enkrat prosil Gospoda, da bi mi dal pogum, da se ne bi bal biti med mladimi, da bi se znal z njimi pogovarjati in da bi znal biti malo bolj zgovoren. Pa me je en duhovnik enkrat povabil na tabor za mlade, na morje. Sem se kar malo ustrašil, da to ni za mene, to meni ne bo šlo, jaz nisem zgovoren, nisem brihten, polno izgovorov. Ko sem se z Jezusom pogovarjal o tem, je rekel: 'Saj si me sam prosil, kaj bi zdaj rad? Kaj se braniš?'. In to se nam velikokrat dogaja. Jezus nas ne izbira zato, ker bi bili pogumni, močni, neustrašni. Ampak zato, ker imamo odprto srce zanj, ker ve, da lahko vstopi v naše srce in nam pomaga. In da bo lahko po nas naredil velike stvari. Dominik, res ti želim, da bi imel zmeraj odprto srce za Jezusa, za Svetega Duha, Nebeškega Očeta, Mater Božjo, za vse brate in sestre. In da bi res govoril o Jezusu, ki je naš edini Odrešenik. Da ne bi pozabil na besede, ki si si jih izbral: 'Žena, glej tvoj sin, glej tvoja Mati'.«

FOTO: Jože Potrpin

Daljni sorodnik in birmanski boter msgr. Jože Plut (iz sosednje župnije Zagradec) pa je v uvodu v očenaš novomašnika spomnil, da je Bog čista in polna ljubezen, ki nas ljubi tudi po človeško. Po Jezusu Kristusu je postal naš brat. In primer največje njegovo ljubezni je žrtvovanje na križu. Zato se, ko Gospodu izročimo svoje najlepše, pa tudi svoje slabosti in značajske zaznamovanosti, zgodijo čudeži. V ljubezni in zaupanju Vanj se vse obrne prav. »Zato v tem očenašu prosimo za našo mladino, za fante in dekleta, da bi njihovo po ljubezni hrepeneče srce, zaznamovano z vero, upanjem, ljubeznijo in hkrati s človeškimi slabostmi, bilo tako močno, da bi to človeško srce izročili Gospodu in prikimali poti, na katero jih Gospod kliče, kajti le tam in samo takrat se bodo uresničili v življenju in naredili zgodbo življenja, ki jo je Gospod podal globoko, globoko v njihovo srce.«

Jože Plut na skrajni desni. FOTO: Jože Potrpin

Poln globokega veselja in hvaležnosti se je pred končnim blagoslovom z novomašnim križem br. Dominik zahvalil svojim staršem in sestri in bratom z družinami, sorodnikom, duhovnikom in duhovnim spremljevalcem, bratski redovni skupnosti, farni skupnosti in organizatorjem z župnikom Urošem Švarcem na čelu, dobrotnikom in sponzorjem. Zahvalo pa je končal z besedami: »Hvala tudi vsem molivcem in molivkam, ki ste morali toliko časa moliti zame, da sem prišel do sem. Tudi moj poklic je sad vaših, bomo rekli, vztrajnih molitev. Še naprej molite zame, da bi ostal goreč duhovnik, ki bo ostal priča njegovega vstajenja. Če pa koga Bog, Jezus danes kliče, da bi sledil stopinjam našega Gospoda, ga v tem trenutku opogumljam. Ne boj se, kar korajžno in z veseljem odgovori na Gospodov klic. Naj nas povsod spremlja misel iz mojega novomašnega gesla, da smo po Božjem naročilu s križa, Glej tvoj sin, glej tvoja Mati, vsi Marijini sinovi. Dolgo sicer traja, da v šahu enega kmeta upodobimo v damo v tej šahovski igri. Tako sem tudi jaz tako dolgo rabil, da me je Bog počasi spreminjal po Marijinem zgledu v duhovnika. Mati Marija in Kraljica sredi mojega srca, hvala za tvojo ljubečo roko, ki si jo ves čas držala nad menoj, da se nisem izgubil. Svojo otroštvo sem preživel v sredini tvojega srca, prav ob kapelici tvojega Brezmadežnega Srca. Naj me povsod spremlja tvoje materinsko varstvo in hvaležnost za velike reči, ki mi jih je stori on, ki je vsemogočni.«

Novomašnik z narodnimi nošami. FOTO: Jože Potrpin

Novomašnik maha s kočije. FOTO: Jože Potrpin

Še več fotografij Jožeta Potrpina z novomašnega slavja v Ambrusu si oglejte v fotogaleriji. 

1/12