Ob novi številki našega tednika je izšla že 57. številka priloge za družbo in kulturo, Slovenski čas. Zlata Krašovec v prispevku na naslovnici razmišlja o »naši sestri smrti« in predlaga, naj se o njej pogovarjamo brez predsodkov. Zapis Roka Prešerna govori o protiprivatizacijski peticiji »Preprečite razprodajo«, Bogomir Štefanič pa se v prispevku sprašuje, »kako meriti (nes)pamet«. Kolumna Braneta Senegačnika bralce tokrat privablja z neobičajnim naslovom: »Jež, človek in Evropa«.

Foto: Tatjana Splichal

Naš pogovor je v mesecu katoliškega tiska posvečen njegovi vlogi v slovenski družbi, o njej pa je prijazno spregovoril mag. Božo Rustja, komunikolog in odgovorni urednik revije Ognjišče. Tamara Griesser-Pečar po prvih izkušnjah raziskovalcev z novelo arhivskega zakona ugotavlja, da je stanje še slabše od predvidevanj.

Dr. Anton Stres ob rob terorističnim napadom v Parizu in razpravam o svobodi govora v prispevku zagotavlja, da »tudi on ni Charlie«, saj se po njegovem mnenju nasilje začne z jezikom, govorom in izražanjem. O navidezni dilemi med »biti ali ne biti Charlie« piše tudi naš sodelavec Jernej Letnar Černič.

Ivo Kerže razmišlja o problemih Kasperjevega »Evangelija družine«, Milček Komelj pa ob njegovi 80-letnici predstavlja mojstra univerzalnega likovnega jezika, akademika Andreja Jemca. Prispevek Marka Kremžarja govori o skromnosti kot o izzivu sodobnega časa. Ivan Oman se spominja 25-letnice Demosa, Dejan Valentinčič pa ugotavlja, da so italijanske reforme o krčenju pravic slovenskih manjšin nesprejemljive. Naš britanski kolumnist Keith Miles o krščanski edinosti razmišlja z ekonomskega vidika.

Zadnja stran prinaša zapis francoskega filozofa Fabricea Hadjadja o evtanaziji, Janez Dular pa v jezikovni kolumni piše o hekerskem vdiranju v jezik.

Prijetno branje želimo!