Jeseni sem imela priložnost sodelovati na slikarski delavnici. Izbrala sem sliko iz narave, ki mi je bila všeč. Ker sem že vnaprej vedela, kje bo visela, sem izbrala platno glede na prostor. Pravzaprav sem izbrala dve veliki platni in ju postavila drugo nad drugo.

Slika pa se je tako razpotegnila, da ni več zvenela kot izvirnik. To sem opazila šele sredi ustvarjanja, ko sem vanjo vložila že precej časa in truda. Razočarana sem razmišljala, da bi vse prebarvala in začela znova. Pa mi srce ni dalo. Preveč mojega dela bi šlo v nič. Vedela sem, da bom morala spremeniti prvotni načrt in poiskati nove rešitve. To zame ni bila lahka naloga. Pri iskanju so mi z idejami pomagali tudi drugi ljudje. Vesela sem bila, ko so novi poudarki na sliki zaživeli in razkrili njeno lepoto.

Naslednje jutro sem ob tej izkušnji prepoznala, da se podobni procesi dogajajo tudi v našem življenju. Bog ima za nas svoj načrt, mi pa si pogosto želimo življenje oblikovati po svoje. Podaril nam je svobodno voljo, domiš