Arheologi so v Jeruzalemu izkopali nove dokaze o babilonskem uničenju mesta leta 586 pred Kristusom. Med stisnjenimi kamnitimi plastmi na območju »Davidovega mesta« so našli na ducate posod za shranjevanje hrane, razklan les, grozdne peške in kosti iz poznega obdobja prvega templja, so sporočili iz Izraela. Na številnih posodah je še viden pečat rozete, značilne za upravne sisteme takratne judovske dinastije. Kot je rečeno, najdbe kažejo, da se je Jeruzalem, preden so ga uničili Babilonci, raztezal onkraj vzhodnega mestnega obzidja.



»Davidovo mesto« na griču Ofel pod Tempeljskim gričem je veljalo za najstarejši naseljeni del Jeruzalema. Mesto, v katerem so prebivali jebuziti, kanaansko pleme, je po navedbah v Svetem pismu okoli leta 1000 pred Kristusom osvojil David in ga napravil za prestolnico svojega kraljestva. Na sosednjem griču je njegov sin Salomon po izročilu kasneje zgradil prvi judovski tempelj, v katerem so do njegovega uničenja leta 586 hranili skrinjo zaveze s tablama postave. Tempelj so po 40-letnem babilonskem izgnanstvu znova zgradili, nato pa ga v času vladavine kralja Heroda od leta 19 pr. Kr. dalje nadomestili z mogočno novogradnjo.

Pristojne oblasti v Izraelu so najdbo oznanile tik pred judovskim praznikom Tisha B'Av, ko se judje spominjajo uničenja prvega templja.

Vir: Kathpress
Foto: splet