Novi francoski predsednik Emmanuel Macron je minuli konec tedna s slovesno prisego prevzel dolžnosti državnega voditelja. K zmagi na volitvah v začetku maja so Macronu pripomogli tudi francoski katoličani, saj je zanj glasovalo kar 71 % katoliških volilcev.

Po besedah enega izmed Macronovih biografov je prvi mož Francije predstavnik novega pojava, ki ga Francozi imenujejo »zombi katolištvo«.



Francija je nekoč sodila med najbolj katoliške države na svetu, imenovali so jo tudi »najstarejša hči Cerkve«, v sodobnem času pa je država priča velikanskemu upadu števila dejavnih vernikov. Čeprav se več kot 50 % Francozov še vedno izreka za katoličane, jih bogoslužje redno obiskuje le 5 %. Kljub temu pa se je med zadnjimi predsedniškimi volitvami ta prikrita katoliška istovetnost pri mnogih francoskih državljanih izkazala za močno politično orodje.

Sociologa Emmanuel Todd in Hervé Le Bras sta prva, ki sta pojav poimenovala v svoji knjigi »Le mystčre français« - v njej pojasnjujeta, da je »katolištvo v Franciji očitno doseglo neke vrste posmrtno življenje. Toda ker gre za vprašanje tusvetnega življenja, ga bova imenovala zombi katolištvo«.

Francoski »zombi katoličani« imajo določene značilnosti, opažata sociologa. Njihova značilnost je, da prihajajo iz tistih pokrajin, kjer je bil upor proti francoski revoluciji najmočnejši. »Visoko izobraženi meritokrati zagovarjajo tradicionalno delitev poklicnih in gospodinjskih dolžnosti med možem in ženo; močno so navezani na družbene, javne in družinske dejavnosti; na splošno so precej oprezni glede vloge države pri zasebnih in javnih zadevah, vključno s svobodnimi (katoliškimi zasebnimi) šolami, sta zapisala.

Po besedah Marca Endewelda, Macronovega biografa, novi francoski predsednik uteleša pojav »zombi katolištva«. Rodil se je sicer v neverni družini, vendar je pri dvanajstih letih zaprosil za prejem zakramenta svetega krsta. Čeprav ni reden obiskovalec bogoslužij, na nek način simbolizira »tista področja krščanskega izročila, ki imajo korist od družbenih struktur in gospodarskih sistemov, sposobnih uravnotežiti globalizacijo, za razliko od bolj jakobinskih področij, ki so izgubila zaščito države«.

V »trdnjavi zombi katolištva«, francoski pokrajini Bretanji, je Macron pridobil tri izmed vsakih štirih glasov. Ker prej še nikoli ni bil izvoljen na kakršen koli politični položaj, je svojo kampanjo utemeljil na novem gibanju, En March!, ne pa s pomočjo uveljavljene politične stranke. Njegovo politiko opisujejo kot liberalno in napredno, čeprav je izrazil upanje, da bo presegel razlike, ki Francijo delijo na levo in desno politično krilo. V starosti 39 let je najmlajši predsednik, ki je bil kdaj koli izvoljen v Franciji.

Macron pa ni bil edini kandidat, ki je v predvolilnem boju nagovoril prikrite francoske katoličane. François Fillon, nekdanji predsednik francoske vlade in dejaven katoličan, je presenetil izvedence in politične komentatorje po vsej državi, ko je napredoval v republikanski stranki in s precejšnjo razliko premagal zmernega nekdanjega predsednika francoske vlade Alaina Juppéja (ki sam sebe označuje za »agnostičnega katoličana«). Katolištvo je igralo tako veliko vlogo v njegovi politični istovetnosti, da je eden izmed francoskih časnikov v naslovu zapisal: »Na pomoč, Jezus se je vrnil!«

Predsednik Macron je dejal, da podpira francosko načelo sekularizma (laďcité). Dejal je tudi, da »je naša dolžnost vsakemu posamezniku dopustiti dostojanstveno prakticirati njegovo vero«, čeprav meni, da morajo »ob vstopu v javno sfero zakoni republike prevladati nad verskimi«.

Po slovesnem prevzemu predsedniških dolžnosti je novemu prvemu možu Francije voščil tudi papež Frančišek. Kot je zapisal v telegramu, »Boga prosim, naj vas podpira, da bi vaša država, zvesta bogati raznolikosti svojih moralnih izročil in svoje duhovne dediščine, ki je zaznamovana tudi s krščanskim izročilom, vedno skrbela za izgrajevanje pravičnejše in bolj bratske družbe«. Macronu je zaželel, da bi s spoštovanjem razlik in pozornostjo do oseb, ki se nahajajo v negotovih in obrobnih položajih, lahko prispeval k sodelovanju in solidarnosti med narodi. »Francija naj v Evropi in svetu še naprej pospešuje iskanje miru in skupnega dobrega, spoštovanje do življenja in zaščito dostojanstva vsake osebe in vseh narodov«, je Macronu zaželel sveti oče ter prosil Božji blagoslov za predsednika in vse prebivalce Francije.

Vir: CNA / Radio Vatikan
Foto: splet