Največji moški red v katoliški Cerkvi bo odslej prvikrat v zgodovini vodil ne-Evropejec: generalni kapitelj jezuitov je minuli konec tedna v Rimu za 31. generala reda izvolil 68-letnega p. Artura Soso Abascala, ki prihaja iz Venezuele. P. Sosa bo na vodilnem položaju nasledil Španca p. Adolfa Nicolasa Pachona, ki je odstopil iz starostnih razlogov. Vseh 30 jezuitskih generalov je bilo doslej Evropejcev, p. Pachon pa je imel dolgoletne bogate izkušnje tudi z drugih celin.



Arturo Sosa Abascal se je rodil 12. novembra 1948 v Caracasu. Leta 1966 se je pridružil jezuitskemu redu in enajst let kasneje prejel duhovniško posvečenje. Sosa je študiral filozofijo in politične vede v Caracasu ter teologijo na rimski Gregoriani. Do leta 1996 je usklajeval socialni apostolat reda v Venezueli in vodil tamkajšnji jezuitski študijski center. Med leti 1996 in 2004 je bil na čelu venezuelske jezuitske province, med 2008 in 2011 pa generalni svetnik Družbe Jezusove. Nazadnje je vodil Mednarodno hišo jezuitov v Rimu in tamkajšnje delovanje reda. P. Sosa govori špansko, italijansko in angleško, razume pa tudi francosko.

Posebno težo je imelo doslej univerzitetno delovanje p. Sose. Tako je bil med drugim profesor in član ustanovnega sveta katoliške univerze Andres Bello ter rektor katoliške univerze Tachira. V Venezueli si je utrdil sloves s svojimi znanstveno-političnimi raziskavami in predavanji v različnih ustanovah, veliko je objavljal o zgodovini in politiki Venezuele. Leta 2004 je bil gostujoči profesor za latinskoameriške študije na univerzi Georgetown v ZDA.

»Societas Jesu« (Družba Jezusova) ima po lastnih navedbah po vsem svetu trenutno 16.400 članov. Skrbi za številne univerze in šole in ima lastno begunsko službo. Poleg treh klasičnih redovnih zaobljub uboštva, čistosti in pokorščine jezuiti obljubijo tudi, da jih v službo lahko pokliče tudi papež. Red je leta 1534 ustanovil sveti Ignacij Lojolski. Kot pri drugih redovih je tudi število jezuitov v zadnjih desetletjih precej upadlo. Pred 50 leti, 1966, jih je bilo še 36.000, torej dvakrat več kot danes.

Prvič v zgodovini je od leta 2013 s papežem Frančiškom jezuit tudi voditelj vesoljne katoliške Cerkve. Zaradi nekdanje moči in vpliva ter temnih oblačil so jezuitske generale v preteklosti imenovali »črni papeži«.

Za izvolitev jezuitskega generala zadostuje absolutna večina, torej najmanj 107 glasov. Glasovanje je tajno, med glasovanjem je prepovedana uporaba prenosnih računalnikov, mobilnih telefonov in drugih elektronskih naprav.

59 % izmed 209 volilcev po navedbah reda prihaja z južne poloble, na zadnji generalni kongregaciji leta 2008 jih je bilo 45 %. Delež evropskih volilcev je z 31 upadel na 26 %. Največjo skupino v letu 2016 predstavljajo Indijci (z 22 od 77 provincialov), sledijo Američani iz Združenih držav.

Papeža Frančiška so o izbiri novega generala obvestili po telefonu, odločitve članov reda pa mu ni potrebno potrditi. Frančišek se je tudi sam udeležil dveh generalnih kongregacij reda, 1974/75 in 1983.

Vir: Kathpress
Foto: splet