Papež Frančišek je po opoldanski molitvi angelovega češčenja minulo nedeljo predstavil imena 19 novih kardinalov vesoljne katoliške Cerkve. Med njimi je 16 mlajših od osemdeset let, torej kardinalov volilcev, trije upokojeni nadškofje pa bodo kardinalski naziv prejeli za posebne zasluge. V kardinalski zbor bodo uradno sprejeti 22. februarja.

V drugem delu prispevka predstavljamo naslednjih šest kardinalov po abecednem redu:

8. Gerald Cyprien Lacroix, 56 let, Quebec

Nadškof v kanadskem Quebec je za svojima kolegoma iz Montreala in Toronta ter za prefektom Kongregacije za škofe, Marcom Ouelletjem, trenutno četrti kanadski kardinal med papeževimi volilci. Francosko govoreči duhovnik, ki je od leta 1975 pripada Posvetnemu inštitutu Pija X., posebni obliki posvečenega življenja med redovnim in laiškim stanom, nadškofijo Quebec vodi od leta 2011.

Rodil se je 27. julija 1957 v kraju Saint-Hilaire-de-Dorset v pretežno francoskem delu Kanade, Quebecu, duhovniško posvečenje je prejel leta 1988. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je deloval kot misijonar v Kolumbiji. Med leti 2001 in 2009 je vodil Posvetni inštitut Pija X., nato pa ga je Benedikt XVI. imenoval za pomožnega škofa v Quebecu in leta 2011 za tamkajšnjega nadškofa. S škofovskim sedežem v Quebecu je tradicionalno povezan naziv kanadskega primasa.

9. Chibly Langlois, 55 let, Les Cayes (Haiti)

Imenovanje kardinala iz karibske države Haiti, ki jo pogosto doletijo različne naravne katastrofe, je precejšnje presenečenje – še posebej zato, ker gre za razmeroma mladega škofa, ki poleg tega ni nadškof tamkajšnje prestolnice. Langlois je bil tako kot nadškof haitske prestolnice Port-au-Prince, 72-letni Guire Poulard, na svoj položaj imenovan leta 2011, trenutno je tudi predsednik Haitske škofovske konference.

Rodil se je leta 1958 v kraju La Vallee, po študiju filozofije in teologije pa je leta 1991 prejel duhovniško posvečenje. V Rimu je pripravljal dizertacijo na temo »Nova evangelizacija na Haitiju«. Les Cayes, ki leži na jugozahodu Haitija in je tretje največje mesto v državi, ni prva škofija, ki jo vodi domačin s Haitija: med leti 2004 in 2011 je Langlois vodil škofijo
Fort-Liberte na skrajnem severovzhodu otoka.

10. Gerhard Ludwig Müller, 66 let, prefekt Kongregacije za nauk vere

Kot prefekt Kongregacije za nauk vere je nekdanji regensburški škof sodil med gotove kandidate za kardinalski naziv. Poleti 2012 je papež Benedikt XVI. teologa iz nemškega Mainza poklical v Rim in ga imenoval za svojega najpomembnejšega teološkega svetovalca ter vodjo enega najpomembnejših vatikanskih uradov. Kot prefekta omenjene kongregacije ga je med prvimi potrdil tudi papež Frančišek, saj novoimenovani kardinal Müller dobro pozna tudi Cerkev in teologijo Latinske Amerike.

Kot vodja nekdanje vatikanske »inkvizicije« je Müller tudi predsednik Papeške svetopisemske komisije, Mednarodne teološke komisije in Komisije »Ecclesia Dei«, pristojne za stike s tradicionalisti. Müller se je rodil 31. decembra 1947, v Münchnu je predaval dogmatiko in napisal temeljno delo o tej teološki vedi. Po škofovskem imenovanju leta 2002 je postal član Kongregacije za nauk vere. Kritiki so mu nekdaj očitali njegovo prijateljstvo z Gustavom Gutierrezom, »očetom« teologije osvoboditve.

11. Vincent Gerard Nichols, 68 let, Westminster

Imenovanje Vincenta Nicholsa za kardinala so mnogi pričakovali že med konzistorijem novembra 2012. Nichols, ki ga opisujejo kot »prijaznega« in »konservativnega«, je leta 2009 nasledil 81-letnega kardinala Cormacka Murphy-O'Connorja na položaju angleškega primasa, predsednika tamkajšnje škofovske konference in najvišjega dostojanstvenika katoliške Cerkve v Angliji in Walesu.

Rojen je bil leta 1945 v bližini Liverpoola, študij je zaključil v Rimu, okoli petnajst let pa je deloval v liverpoolski nadškofiji, med drugim je bil pristojen za katoliško izobraževanje. Že leta 2000 je bilo njegovo ime v igri za položaj angleškega primasa v Westminstru. Kot tamkajšnji pomožni škof (med leti 1992 in 2000) je skoraj leto dni kot upravitelj vodil nadškofijske posle. Takrat je bil »le« birminghamski nadškof. V Angliji Nicholsa poznajo kot borca za konfesionalne šole, prizadeva pa si tudi za ekumenizem in medverski dialog.

12. Philippe Ouedraogo, 68 let, Ouagadougou

Nadškofa v Ouagadougouju, prestolnici Burkine Faso, med drugim zaznamuje dolgoletno delovanje na položaju narodnega vodje papeških misijonov v tej zahodnoafriški državi, zaradi česar je ves ta čas tesno povezan z Vatikanom. 22. januarja bo Ouedraogo praznoval svoj 69. rojstni dan.

Po duhovniškem posvečenju leta 1973 je najprej nabiral izkušnje kot župnik, štiri leta pa je preživel na študiju v Rimu. Poleg tega je deloval kot generalni vikar v škofiji Kaya in vodil bogoslovno semenišče. Leta 1996 ga je papež Janez Pavel II. imenoval za škofa v Ouahigouvi, Benedikt XVI. pa ga je leta 2006 imenoval za nadškofa tamkajšnje prestolnice. Ouedraogo je bil član vatikanske Kongregacije za evangelizacijo narodov. Posebej pri srcu mu je tudi dialog z muslimani v njegovi domovini.

13. Pietro Parolin, 58 let, vatikanski državni tajnik

Kot vatikanski državni tajnik je cerkveni diplomat iz severne Italije najožji papežev sodelavec. Sredi lanskega novembra je nekdanji vatikanski veleposlanik v Venezueli nastopil svojo službo na papeževem tajništvu, ki obsega tako oddelek »za splošne zadeve« kot tudi oddelek »za odnose z državami« (torej notranje in zunanje ministrstvo).

Pred škofovskim posvečenjem leta 2009 je bil Parolin sedem let namestnik vatikanskega zunanjega ministra. V tem času je za Sveti sedež vodil zapletena pogajanja z Izraelom in Vietnamom, navezoval pa je tudi stike z Ljudsko republiko Kitajsko.

Rodil se je 17. januarja 1955 v kraju Schiavon pri Vicenzi na severu Italije, tako kot papež Frančišek pa je v svojih nastopih izredno skromen. V Vatikanu slovi po odličnih povezavah, njegova trenutna naloga pa je pomoč papežu pri izvedbi reforme rimske kurije.


Jutri preberite še tretji del prispevka o novih kardinalih!


Vir: Kathpress
Foto: splet / news.va