Ob 17. letošnji številki tednika Družina je izšla tudi okrogla, 60. številka priloge za družbo in kulturo, Slovenski čas. V prispevku na naslovnici Jože Dežman piše o še kako potrebnem zdravljenju prihodnosti, Matevž Tomšič pa se sprašuje, kako prekiniti začarani krog stanja v slovenskem političnem prostoru. Zapis Bogomirja Štefaniča o Zdenku Roterju nam razkriva, »kako je Borut Pahor (ne)hote 'povozil' četrtstoletni trud nekdanjega oznovca«. Brane Senegačnik v kolumni razmišlja o času neprimernih vprašanjih.

Foto: Tamino Petelinšek

Tokratni pogovor je pravzaprav posthumno pričevanje prelata dr. Ivana Merlaka – pogovor z nekdanjim urednikom Družine, ki je umrl v letošnjem februarju, je nastal leta 1998, ko je dr. Merlak v Rimu opravljal tečaj za vodenje postopkov za beatifikacijo. Prispevek Viljema Jarca govori o ravnanju slovenskega protikomunističnega tabora med okupacijo in revolucijo v času 2. svetovne vojne.

Na straneh kulture predstavljamo Slovenčevo knjižnico med leti 1941 in 1945, direktor Mohorjeve družbe Celovec Karl Hren pa je v pogovoru z Manico Ferenc spregovoril o danes in jutri Knafljeve ustanove. Zapis češkega duhovnika Tomaša Halika nam razkriva, da se je komunizem tako dolgo obdržal na oblasti zaradi nenapisanega dogovora med vladajočimi in podložniki.

Jože Poličar predstavlja aprilski zgodbi iz sovjetskih časov, besedilo kanadskega filozofa Charlesa Taylorja pa govori o prenovi Cerkve v sekularizirani dobi. Zadnja stran je namenjena romanu Michela Houellebecqa Podrejenost, Janez Dular pa v jezikovni kolumni »išče ljubljanščino«.

Želimo vam prijetno branje!