Da bo postopek (njegovo genezo smo predstavili TUKAJ) še trajal, je nakazalo že dejstvo, da je bila v njem zamenjana sodnica in se je zato glavna obravnava začela znova. V njej je prišlo do mestoma precej ostrega izmenjevanja besed, pri čemer je imel bistveno vlogo zastopnik toženke; iz njegovih nastopov je razvidno, da med drugim išče indice za domnevno pristranskost sodnice, za katero sicer (še) ni zahteval izločitve. A to je procesni del zgodbe, ki jo odvetnika obeh strani vodita tudi v luči možnosti, da bo primer nekoč pristal na mizah sodnikov Evropskega sodišča za človekove pravice. Ali bo res? Verjetnost za to vsekakor obstaja.

Kdo je politikantski?

V vsebinskem smislu je razprava pokazala, da tožena pesnica vztraja pri svojih žaljivih izrazih za dr. Možino; tudi na razpravi ga je imenovala »pristranski politični agitator«, čeprav je iz vseh evidenc jasno, da ni bil nikoli član nobene politične stranke in ni nastopal na nobenem političnem shodu. Za razliko od Svetlane Makarovič, ki je bila nedavno denimo na ustanovnem kongresu skrajno levičarske stranke Mi socialisti, kjer je nadaljevala z javnimi žalitvami na račun Možine.

Obramba toženke sicer vztrajno ponavlja, da dr. Možina ni nepristranski novinar in zgodovinar, dokaz za to pa, zanimivo, vidi v tem, da je bil v času ene izmed preteklih vlad Janeza Janše imenovan za direktorja RTV Slovenija – dejansko je to postal, kar je pojasnil tudi na sodišču, na prigovarjanje ljudi iz kroga Nove revije. Še več: iz razprave se je celo izluščil očitek, da Možinovo pristranost in »desničarsko agitatorstvo« dokazuje že to, da mu je »politika« uredila »mastno« službo za nedoločen čas na javni radioteleviziji in ga tako spravila »h koritu«. Pri čemer je treba spomniti na podatek, da je Jože Možina na TV Slovenija zaposlen že od leta 1996, ko je bila na oblasti – LDS.

Ti in podobni manevri obrambe in toženke kažejo, če si dovolimo komentar, da skušajo tudi skozi sodni postopek nadaljevati to, kar je ključni očitek domnevno satirični poemi Utrip laži, zaradi katere se je začel ta sodni postopek: Jožeta Možino skušajo tudi skozi sodni postopek »značajsko umoriti«.

(Ne)poznavanje Možinovega dela

Za ponazoritev še en »ocvirk« iz obravnave: kot »dokaz« Možinovega »agitatorstva« (bralcem se opravičujemo za tako pogosto uporabo narekovajev, a drugače pač ne gre) je skušala obramba vsiliti tudi njegovo soustanoviteljstvo pri Združenju novinarjev in publicistov Slovenije. Sodnica spraševanja v tej smeri sicer ni dopustila, ker pač nima nikakršne zveze z obravnavano tematiko, a iz konteksta in tudi dejansko izrečenih besed je bilo jasno: Svetlana Makarovič in njena obramba to poklicno združenje vidi kot »skrajno desničarsko«. Če si znova dovolimo komentar: če bi bil med navzočimi novinarji kak član tega združenja (pa menda ni bil), bi morda lahko vložil tožbo, ker gre za dovolj razvidno blatenje v javnosti še kako relevantnega stanovskega združenja.

Iz razprave je bilo tudi razvidno, da Svetlana Makarovič dela Jožeta Možine skorajda ne pozna – vsekakor ga po lastnih besedah ni poznala do znanega »dražgoškega Utripa« januarja 2022, ki je bil sprožilec za njen pesemski »upor«, kot sama predstavlja svoje verze. Šele ko je videla tisti prispevek, ki je bil v izhodišču kritičen avtorski komentar zgodovinopisnega poznavalca na takratno borčevsko dražgoško proslavo in ponavljanje partijske mitologije o dražgoški bitki, se je pozanimala o Možini in si podobo o njem kot političnem »prikoritarju« oblikovala na podlagi informacij, ki so ji jih posredovali ljudje, kot je denimo novinar RTV Slovenija Matej Šurc.

Zanimivo pri tem pa je, da Makarovičeva, kot je razvidno iz njenih besed, živi v veri, da je dr. Možina študiral na Teološki fakulteti. Ali je morda tudi iz tega napačnega podatka in siceršnjega sovražnega odnosa, ki ga pesnica kaže do Katoliške Cerkve, zrasla njena rimarija na Možinov račun?

Svetlana Makarovič. FOTO: Bogomir Štefanič

Kdo je v posesti »prave in edine resnice«?

Še to: obramba Makarovičeve je med drugim predlagala, da se v postopku zaslišijo zgodovinarji dr. Martin Premk, dr. Božo Repe in dr. Jože Pirjevec, saj bi (le) oni lahko ponudili »pravo in edino resnico o Dražgošah«. Znova dodajmo ob tem zanimivost: z vsaj dvema od navedenih (dr. Premkom in dr. Pirjevcem) je dr. Možina v zadnjem letu dni nastopil na javnih soočenjih, kar kaže, da nima nikakršnih težav s strokovno razpravo (v njej dosledno predstavlja zamolčano stran in daje glas doslej v javnosti neslišanim žrtvam), seveda pa je jasno, da omenjeni zgodovinarji pač niso v posesti »prave in edine resnice« o dogajanjih med drugo svetovno vojno in revolucijo.

Obramba Makarovičeve skuša skozi postopek dodatno očrniti dr. Možina, češ da »povzdiguje domobranstvo, torej kolaboracijo z nacisti in fašisti, na drugi strani pa ponižuje partizanski boj« (nenavaden očitek nekomu, ki prihaja iz partizanske in tigrovske družine, kot to velja za dr. Možino), to pa je v razpravi »podkrepila« s trditvijo, da Možina, »če ne bi bilo partizanskega boja, na tem sodišču ne bi govoril slovensko in ne bi imel nikakršne svobode govora«. Bralcem prepuščamo presojo o vodotesnosti tovrstne »argumentacije«.

Možina kot tarča (tudi nasilja?)

Iz takih in podobnih trditev je pravzaprav razvidno, v kakšne vode želi obramba speljati to zgodbo, minimalizirati pa želi strokovne literarno-zgodovinsko presoje, ali gre pri pesmi Utrip laži za pravno zavarovano politično satiro ali za kaznivi značajski umor oziroma izničenje osebnosti, ki bi lahko preraslo tudi v kaj hujšega, celo nasilnega. Spomnimo, da je bila »krstna izvedba« sporne pesmi uprizorjena v vzdušju pouličnega linča na enem izmed razvpitih petkovih kolesarskih protestov, reprize pa tudi ta čas doživlja na nekaterih borčevskih proslavah. Dr. Možina je po nastopu Makarovičeve že doživljal zasledovanje, žaljenje, pljuvanje, odrivanje …

Kakor koli: Makarovičeva vztraja, da Jože Možina zanjo kot »ultradesničar simbolizira Janševo vlado«; zanjo je zgolj »simptom nasprotnikov partizanskega boja in sovraštva do rdeče zvezde«, zato vztraja, kot je znova iz svoje sporne pesmi prebrala na sodišču: »Jezik za zobe, Možina!«

Ali se to novinarju javne radiotelevizije in nagrajenemu zgodovinarju v javnem prostoru sme izreči in se pri tem sklicevati na umetniško svobodo, bo v postopku, ki se nadaljuje predvidoma 20. marca, odločala sodnica Okrožnega sodišča v Ljubljani.