Umetna inteligenca, njeni potenciali in tveganja, ki jih predstavljajo za človeštvo in skupno dobro, so bili v središču kardinalovega govora na konferenci, prav tako njegovi odgovori na vprašanja novinarjev o mednarodnih zadevah. V ospredju so bili tudi pozivi k regulaciji umetne inteligence, ki so ga nedavno izrazila celo sama velika tehnološka podjetja (Big Tech). »Upamo, da tovrstne razmisleke vodi etično prepričanje,« je bil nekoliko dvomljiv Parolin.

Kardinal Parolin je po poročanju portala Vatican News med drugim izrazil skrb zaradi držav, ki se regulacije umetne inteligence lotevajo »na lastno pest«. »Ustavimo se in iskreno razmislimo o tem, kakšne bi lahko bile posledice umetne inteligence in njene uporabe.«

Na kocki je prihodnost človeštva

Kardinal je pohvalil nedavni poziv italijanskega predsednika Sergia Mattarelle k odgovornosti držav in nadnacionalnih organov pri upravljanju novih tehnologij. »Gre za globalni pojav, ki zahteva sodelovanje vseh,« je poudaril in dodal: »Moja skrb je, da obstajajo države, ki se želijo tega v resnici lotiti same, na lastno pest.« Namesto tega je potrebno »sodelovanje vseh pri oblikovanju nekaterih skupnih pravil, ki lahko resnično upravljajo ta pojav«, je nadaljeval Parolin, pri čemer je izrazil upanje, da se bodo vsi »povezali in našli odgovore, saj se mi zdi, da je tu na kocki prihodnost človeštva«.

Sodelovanje med državami

Na vprašanje o njegovi udeležbi na Generalni skupščini Združenih narodov in o tem, ali bo to priložnost izkoristil za poziv k ustanovitvi mednarodnega odbora za nadzor nad umetno inteligenco, je kardinal odgovoril, da verjetno »na tej stopnji ne bomo iskali takojšnjih tehničnih rešitev. Sveti sedež običajno določa in predlaga načela. Rešitev glede sodelovanja pa bodo morali nato najti tisti, ki jih to zadeva, torej na ravni držav in vpletenih organov«.

Pri pripravi pridig ne uporablja umetne inteligence

Ko so ga vprašali o njegovi osebni uporabi umetne inteligence, je kardinal povedal: »Danes se umetna inteligenca kar sama vsiljuje, saj ko odpreš računalnik in nekaj prebereš, ti ta že ponudi povzetek.« Zatrdil je, da umetne inteligence zagotovo ne uporablja za pisanje svojih pridig: »Umetna inteligenca je samo glava, brez srca. Jaz pa poskušam v svoje pridige vložiti nekaj srca.«

Diplomacija Svetega sedeža je pot humanitarne diplomacije

Državni tajnik je nato odgovarjal na vprašanja o razmerah v Ukrajini in vlogi diplomacije Svetega sedeža v konfliktu, ki postaja vse bolj resen in se vse bolj bliža mejam Evropske unije. »Rezultati so precej omejeni,« je priznal: »Vendar nadaljujemo svojo pot humanitarne diplomacije. Diplomacija Svetega sedeža je diplomacija sejanja, ki ne prinaša takojšnje žetve. Zato upamo, da bomo z nadaljnjim sejanjem nekega dne, ko bo Bog tako želel, tudi želi.«

Rešitev, v kateri zmagata obe strani 

Kardinal je dejal, da ne pozna podrobnosti o tem, kdaj bo kardinal Matteo Zuppi, predsednik Italijanske škofovske konference (CEI), odpotoval v Rusijo, da bi nadaljeval mirovno misijo, ki jo je začel v Ukrajini prejšnje poletje. Je pa ponovil, da bo Sveti sedež nadaljeval svoja humanitarna prizadevanja »v upanju, da to lahko odpre kakšna vrata«.

V zvezi s tem je ponovil, da Moskva ne bi smela biti izolirana in da je pomembno »vzpostaviti nekakšen kanal, kjer se ljudje lahko pogovarjajo med seboj, saj se rešitve lahko najdejo le s pogovorom«. Izjav predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, da želijo ruski ultranacionalisti uničiti Evropo, ni želel komentirati, je pa izrazil upanje, da se najde »platforma, kjer se bodo vsi počutili varne in kjer bodo vsi lahko rasli v blaginji in prosperiteti«.

»Verjamem, da je to pot naprej,« je podčrtal državni tajnik: »Da bomo našli 'win-win' rešitev, torej rešitev, ki resnično prinaša koristi obema stranema ... Verjamem, da če se premaknemo v to smer, morda ne bo več potrebe ..., da bi ena stran prevladala nad drugo ali da bi ena stran uničila drugo.«