Okrožnica prinaša temeljito razmišljanje o tem, kako UI spreminja pogled na človeka, in praktično vse vidike osebnega in družbenega življenja, od odnosov, izobraževanja in dela do mednarodne politike in vojnih spopadov. Člani katedre za moralno teologijo Teološke fakultete v Ljubljani so skupaj z gosti iz Instituta Jožefa Stefana in zagrebške Katoliške teološke fakultete predstavili nekaj teh vidikov.

Aktualni odgovor Cerkve, ki črpa iz modrosti izročila

Dr. Stjepan Baloban iz Katoliške teološke fakultete v Zagrebu je poslušalce uvedel v okrožnico, ki ni namenjena le vprašanju umetne inteligence, ampak je prava socialna okrožnica, se pravi odgovor Cerkve na aktualno svetovno družbeno dogajanje, od tehnologije do vojne. Poudaril je, da se Leon XIV. vseskozi sklicuje na družbeni nauk Cerkve, pri izbiri papeškega imena, v številnih govorih in zdaj v svoji prvi okrožnici: »Treba je reči, da se v stopetintridesetih letih razvoja doslej še noben papež ni tako temeljito ukvarjal s cerkvenim družbenim naukom.«

Dr. Stjepan Baloban iz Katoliške teološke fakultete v Zagrebu. FOTO: Tatjana Splichal

Za njim je dr. Ivan Štuhec pohvalil okrožnico, najprej zaradi sistematičnosti, nato pa tudi v tem, kako aktualizira načela družbenega nauka. Ko namreč predstavlja zgodovino njegovega razvoja od prve socialne okrožnice Leona XIII. leta 1891 do danes ter glavna splošna načela, ki so se v tem času izoblikovala, nenehno izpostavlja konkretne aplikacije te »dediščine modrosti« v naši digitalni dobi. Za primer: načelo skupne rabe dobrin lahko iz naravnih virov (voda, zrak, zemlja, …) danes razširimo na nove oblike lastnine, kot so patenti, algoritmi, digitalne platforme in tehnološka infrastruktura, ki morajo prav tako služiti celotnemu človeštvu.

Treba je reči, da se v stopetintridesetih letih razvoja doslej še noben papež ni tako temeljito ukvarjal s cerkvenim družbenim naukom. (Dr. Stjepan Baloban)

Veličastnost v krhkosti

Teološko in svetopisemsko poglobitev okrožnice je predstavil dr. Roman Globokar. Orisal je njen teološki lok: začne se pri »veličastni človeškosti«, ki temelji v človekovi duhovni razsežnosti, ki je izven dosega umetne inteligence. Del tega pa je tudi človekova telesna krhkost in omejenost, ki svoje »veličastvo« črpa iz utelešenje Jezusa Kristusa. Lok se sklene pri Marijini hvalnici Magnificat, s katero papež zaključuje okrožnico, in predstavlja logiko zahvaljevanja, sprejemanja in darovanja.

Pieter Bruegel starejši, Babilonski stolp (1563). VIR: Wikipedia Commons

Poleg tega okrožnica na več mestih ponuja dve svetopisemski podobi, med katerima človeštvo izbira v vsakem času na novo. Na eni strani je babilonski stolp, ki je simbol moči, samozadostnosti, zato pa tudi sveta brez Boga in homogenosti brez skupnosti; na drugi strani pa obnova Jeruzalema v času Nehemije, ki je simbol sodelovanja v različnosti, s središčem v Bogu.

Priložnosti in pasti umetne inteligence

Sledila sta prispevka dveh strokovnjakov s področja umetne inteligence. Dr. Matjaž Gams iz Instituta Jožef Stefan je priznal, da okrožnica opozarja na resnična tveganja, in pozdravil njen poziv k etični usmeritvi razvoja, ki mora imeti v središču človeško dostojanstvo. Želel pa je izpostaviti še drugi vidik, za katerega meni, da ni v nasprotju z okrožnico: da je umetna inteligenca »največji dosežek človeštva doslej in hkrati edini resnično močan potencialni rešitelj človeštva v 21. stoletju«. Pravilno usmerjeni razvoj lahko po njegovem mnenju namreč dvigne blaginjo, reši težave revščine in bolezni, zmanjšuje neenakosti in odpravi izkoriščanje. Po njegovem mnenju so apokaliptični scenariji, ki jih nekateri širijo, pretirani in neupravičeni, zato bi morali gojiti intelektualni pogum in zaupati v človeško pamet, ki je izumila to orodje.

Umetna inteligenca je največji dosežek človeštva doslej. (Dr. Matjaž Gams)

Marko Grobelnik, prav tako iz Instituta Jožef Stefan, je imel predstavitev po video povezavi iz Pariza, kjer se je udeležil konference OECD prav na teme, ki jih odpira tudi papeževa okrožnica. Osredotočil se je na učinke umetne inteligence v osebnem in družbenem življenju. UI je opisal kot »velikega ločevalca« in povzel nekaj delitev, ki jih povzroča:

• ločitev inteligence od človeškega znanja (inteligenco lahko 'najamemo', učenje je ločeno od kognitivnega napora);
• ločitev dela od dohodka (robotizacija dela, potreba po novem družbenem dogovoru, na primer z davkom na UI);
• ločitev družbe od skupne resničnosti (globoki ponaredki in personalizirane vsebine krhajo občutek za to, kaj je resnično);
• ločitev odločanja od moralne in pravne odgovornosti (primer: uporaba UI v pravu in na sodiščih);
• ločitev odnosov in intime od biološke prisotnosti (simulacija empatije, navezovanje čustev z UI);
• ločitev vojskovanja od strahu in tveganja (avtomatizirano orožje);
• ločitev osebne identitete od minljivosti telesa (ustvarjanje digitalnih 'kopij');
• ločitev pozornosti od svobodne volje (ekonomija pozornosti na spletu in družbenih omrežjih).

Grobelnik je zaključil s tem, da je UI v zadnjih petnajst letih prodrla na veliko področjih, a še ni osvojila čustev (te lahko samo simulira) in transcendence, ki je še povsem v domeni človeka.

Od šole do zaposlitve

Aplikacije okrožnice na področju šolstva je predstavil dr. Gabriel Kavčič, ki je spomnil, da papež v njej kliče k vzgojnemu zavezništvu različnih delov družbe, tudi Cerkve. Izpostavil je nekaj konkretnih izzivov, s katerimi se srečujejo pedagoški delavci. Na prvem mestu je usposobljenost učiteljev za soočanje z umetno inteligenco, kar je povezano tudi s financiranjem prehoda na nove tehnologije. Druga težava je razširjenost uporabe UI med učenci, kjer kmalu namesto orodja postane bližnjica, s tem pa pride po raziskavah do izgube inovativnosti in vztrajnosti pri mladih. Tretji izziv je povezan z avtorstvom in akademsko poštenostjo, zadnji pa z vprašanjem neenakosti dostopa do tehnologije.

Predstavitev okrožnice je privabila občinstvo v živo in po spletni povezavi. FOTO: Tatjana Splichal

Dr. Štefan Hosta je nadaljeval s povzetkom, kaj okrožnica prinaša na področju dela. Poudaril je, da izhaja predvsem iz antropologije – delo kot uresničevanje in izražanje človeka, in teologije – delo kot sodelovanje pri stvarjenju, iz tega pa izpelje socialni vidik. Pri tem poudarja potrebo po varovanju delovnih mest, ki jih ogroža UI, povezavo med delom in aktivno vključenostjo v družbo ter nujnost stalnega usposabljanja, ki ne sme biti samo na plečih zaposlenih. Hosta je posebej izpostavil tudi misel, da je treba pri zagotavljati človeški ritem dela, usklajen z osebnim in družinskim življenjem.

Kdo lahko odloča o smrti?

V zadnjem prispevku se je dr. Tadej Strehovec osredotočil na problematiko uporabe umetne inteligence v vojni. Okrožnica poudarja, da odločitev o življenju ali smrti ne sme biti prepuščena algoritmom, saj ti niso sposobni moralne presoje. Strehovec je predstavil primer Gaze, kjer izbiro tarč opravljajo preko sistemov UI, kot sta Gospel in Lavender, pri katerih ima človek le okoli 20 sekund, da potrdi napad. Avtonomno orožje na osnovi UI prinaša deficit odgovornosti na pravni, etični in teološki ravni, zato papež poziva k prepovedi na ravni mednarodno zavezujoče konvencije. Okrožnica poleg tega tudi zatrjuje, da je teorija pravične vojne v našem času zaradi vojaške tehnologije postala presežena.

Dogodek je povezoval dr. Martin Perčič. FOTO: Tatjana Splichal

Kot so pokazali prispevki, je okrožnica Magnifica humanitas prelomna in pomeni odločen korak Cerkve v soočanju z aktualnimi problemi, ki jih prinaša razvoj tehnologije in zaznamujejo praktično vse dele vsakdanjega življenja. Kot je na koncu izpostavil Štuhec, je to za nas lahko tudi velika priložnost, če bomo gradili na področjih, ki jih UI ne more prevzeti, to pa sta emocionalni in duhovni svet. Zaradi velikega bogastva družbenega nauka Cerkve, ki ga nadaljuje in aplicira na sedanji čas, so se vsi sodelujoči na predstavitvi strinjali, da bi bilo potrebno nadaljevati razpravo po različnih področjih na podobnih večerih, ki se jih že veselimo.