Randy, vnuk Mimi Gorše iz Prigorice pri Ribnici, ki je po koncu druge svetovne vojne zbežala na avstrijsko Koroško in pozneje, okoli leta 1950, prišla v ZDA, je na začetku pridige povedal, da je babica v Minneapolisu spoznala njegovega dedka, Američana. »Aprila je praznovala 90 let in je zelo ponosna, da ima vnuka duhovnika,« je dejal.

Randy pri sveti maši v ljubljanski stolnici. FOTO: Marjan Pogačnik

Vera po slovenskih misijonarjih

»Številni duhovniki iz Slovenije so bili misijonarji v ZDA, še posebej v Minnesoti, tako kot Friderik Baraga. Prav na tem ozemlju je on najprej oznanjal. Res je bil velik, svetniški škof. Zdaj je Božji služabnik in upamo, da bo razglašen za blaženega in za svetnika,« je povedal novomašnik Randy in spomnil, da je zdaj stekel postopek za blaženega še za drugega slovenskega misijonarja v ZDA, Jožefa Buha, »patriarha« škofije Duluth na severu Minnesote. O škofu Baragi, njegovi nesebičnosti, žrtvah pri oznanjevanju med ameriškimi domorodci, poteh po snegu … je še zlasti veliko slišal od svojega nadškofa.

»Navzočnost misijonarjev v ZDA, ki so prišli iz vaših krajev, se me je zelo dotaknila. Po njih, njihovem pričevanju in očetovskih srcih, smo prejeli vero,« je dejal duhovnik Randy, ki se je po maši za nekaj trenutkov pomudil ob oltarju, kjer je Baraga daroval novo mašo.

Kanonik Slabe in novomašnik Randy med darovanjem. FOTO: Marjan Pogačnik

Slovenska pesem pri maši

Novomašnika je na začetku maše pozdravil kanonik Anton Slabe, z orglanjem pa je k lepoti bogoslužja prispeval prof. Gregor Klančič. Ta mu je po maši podaril izvod novega prevoda Svetega pisma, vanj pa mu je posvetilo zapisal dr. Jože Krašovec.

Profesor dr. Jože Krašovec je Randyju v Sveto pismo napisal posvetilo. FOTO: Marjan Pogačnik

Bogoslovci Domen, Janez Peter, Jure in Matevž, ki so stregli pri maši, so Randyja, njegovo sestro Erico in teto Renée, ki bodo v Sloveniji in v Rimu preživeli še nekaj dni, povabili v bogoslovje, kjer so mu pokazali mašni plašč, v katerem je Friderik Baraga daroval novo mašo, in krplje, v katerih je hodil po zasneženi ameriški pokrajini.

Sestra in teta novomašnika Randyja, ki ga spremljata na odkrivanju domovine njihovih prednikov. FOTO: Marjan Pogačnik

Babica Mimi, »najmočnejši človek«

»Premišljeval sem o tem, kako sem prejel vero teh krajev, vseh teh cerkvic,« je vtise po maševanju v stolnici povzel Randy Skeate, »po zaslugi stare mame in slovenskih misijonarjev«. Vesel je bil tudi glasbe in petja pri maši, česar iz ZDA ob delovniških mašah ni vajen. »To, da sem slišal ljudi peti pesmi, ki jih znajo na pamet, je bilo res nekaj lepega.«

S profesorjem Gregorjem Klančičem. FOTO: Marjan Pogačnik

Babica Mimi je ponosna na vnuka duhovnika

Njegova babica Mimi, ki je rodila sedem otrok, je za Randyja »najmočnejši človek, kar jih pozna«. »Res se opira na Boga in zaupa vanj,« je povedal; dneve preživlja ob gledanju katoliške televizije in molitvi rožnega venca. Pri njej se je sorodstvo zbiralo vsako nedeljo, za vse je kuhala kosilo, za božič in veliko noč seveda tudi potico, na začetku jeseni pa slivove cmoke. Ko je prejela njegov blagoslov po mašniškem posvečenju, mu je dejala: »Zdaj, ko sem doživela, da je moj vnuk postal duhovnik, lahko tudi umrem.«

Po maši v zakristiji. FOTO: Marjan Pogačnik

Pet novomašnikov

V Randyjevi nadškofiji Saint Paul and Minneapolis, na območju, ki šteje 3,5 milijona prebivalcev, dobra četrtina od teh pa je katoličanov, se letos veselijo petih novomašnikov, je med drugim še povedal novomašnik slovenskih korenin. Več o njem in zgodbi njegove babice boste lahko prebrali v eni prihodnjih številk tiskane Družine.