Na letošnjo binkoštno nedeljo je Kyle obhajal slovesno sveto mašo v župniji Osilnica, od koder je njegov prapraded Jakob Poje v začetku 20. stoletja odpotoval v Združene države Amerike. V tamkajšnji župnijski cerkvi sv. Petra in Pavla je Jakob prejel zakrament svetega krsta, po odhodu iz domovine pa je poskrbel, da sta se krščanska vera in kultura Slovencev ohranili tudi v prihodnjih rodovih, in mladi duhovnik, na obisku v Sloveniji z bratoma, je v pridigi poudaril: »Jaz sem eden od prihodnjih rodov.«

Kyle med pridigo na letošnjo binkoštno nedeljo. FOTO: Mojca Masterl Štefanič

S Kylom sva izmenjala nekaj besed pred začetkom svete maše, ko so k njemu že pristopali domačini in mu razkrivali rodbinske vezi: bratje Poje so se v Osilnici srečali z nekaj daljnimi bratranci in njihovimi družinami. Topli stiski rok in prisrčni objemi so nakazovali, da so sorodnikov iz Amerike veseli tudi v Osilniški dolini.

Preberite tudi: Osilnica: ameriški duhovnik odkriva svoje slovenske korenine

Mladi duhovnik je odraščal v ljubeči družini s sedmimi otroki, štirimi sinovi in tremi hčerami. Oba starša sta služila v ameriški vojski, kjer sta se tudi spoznala. Mati se je pozneje posvetila skrbi za otroke, družina pa se je zaradi očetove vojaške kariere selila po vseh Združenih državah. Krajši čas so preživeli tudi v Evropi in se nazadnje ustalili v zvezni državi Washington. V ameriški vojski služijo tudi štirje Kylovi sorojenci.

Ali je tudi sam kdaj razmišljal o vojaškem poklicu?

Ker izhaja iz »vojaške« družine, se mu je to sprva zdela povsem logična pot, in po zaključku srednje šole se je že odpravljal na vojaško akademijo. Rad namreč skrbi za dobro telesno pripravljenost, v prostem času igra nogomet, teče in deska na snegu. Po letu dni globokega razločevanja se je udeležil duhovnih vaj pri trapistih, kjer ga je spovednik vprašal, ali je kdaj pomislil na to, da bi postal duhovnik. Takrat je resnično začutil, da ga Bog kliče v posvečeno življenje, je pojasnil, in vstopil je v bogoslovno semenišče.

Kyle je med študijem v Evropi prepotoval Italijo ter obiskal Irsko, Poljsko, Hrvaško, Francijo, Nemčijo in Portugalsko.

Do mašniškega posvečenja junija 2021 je študiral filozofijo na univerzi Gonzaga v ZDA in teologijo na Severnoameriškem papeškem kolegiju v Rimu. Med študijem v Evropi je prepotoval Italijo ter obiskal Irsko, Poljsko, Hrvaško, Francijo, Nemčijo in Portugalsko. Zaradi tesne povezave z ameriško vojsko je razmišljal tudi o poklicu vojaškega duhovnika, po nasvetu domačega škofa pa trenutno študira kanonsko pravo v ameriški prestolnici Washington in ugotavlja, da v tem zares uživa. Povsem zaupa Bogu, da bo svoje znanje lahko uporabljal v dobro vesoljne Cerkve.

Kyle je navzoč tudi na spletu. Kot študent v Rimu je postal navdušen »YouTuber«, saj je z rednimi video posnetki družini in prijateljem lahko posredoval utrinke svojega študentskega življenja. Kako se mu zdita združljiva študij kanonskega prava in vloganje? Kot pravi, je vloganje zanj komunikacijsko sredstvo, s pomočjo katerega lahko še več ljudem približa krščanske vsebine: dandanes je namreč izjemno pomembno, da so duhovniki tudi prek sodobnih medijskih kanalov blizu ljudem.

Srečanje s slovenskimi sorodniki je bilo čustveno. FOTO: Mojca Masterl Štefanič

Kyla zelo zanima zgodovina njegove družine, za rodbinske vezi s Slovenijo pa je izvedel šele pred dvema letoma. Kot je pojasnil, so otroci v njegovi družini odraščali v prepričanju, da imajo hrvaške in poljske korenine. Ker je njegov ded po očetovi strani umrl pred Kylovim rojstvom, so se podatki o rodbinski zgodovini nekoliko porazgubili. Doma, v Ameriki, rodbinsko ime Poje naglašujejo v skladu z angleško fonetiko, torej [póudži], in presenečen je bil, ko je med študijem v Italiji izvedel, da se »pravzaprav« piše [póie]. Pred dvema letoma so ugotovili, da rod Pojetovih izvira iz Slovenije, in tako se je Kyle v letošnji pomladi z bratoma Nathanom in Kiernanom odpravil v Evropo odkrivat sledi svojih prednikov.

Obhajanje binkoštnega bogoslužja v Osilnici, v župniji njegovih prednikov in v cerkvi, kjer je bil krščen njegov prapraded, je bilo za mladega duhovnika izredno čustveno: »Težko najdem besede, s katerimi bi izrazil, kako je bilo današnje bogoslužje resnično nekaj posebnega. Da sem lahko tu, v tej cerkvi, da mašujem na kraju, kjer se je moja družina krepila v veri, da se počutim takole povezane z njimi, s tistimi, ki so že pokojni, in vsemi, ki še živijo … to je resnična Božja milost.«

Kyle se je v pridigi zahvalil za vero in kulturo, ki ju je prejel od svojih slovenskih prednikov, in to je na binkoštno nedeljo radostno delil s potomci svojega prapradeda, ki so ostali na tej strani oceana.