»NPZ zdaj jemljejo bolj resno«

Nacionalna preverjanja znanja (NPZ) bodo letos od 23. do 31. marca. Od lani imajo za devetošolce večjo težo: rezultata iz matematike in maternega jezika sta del vsote točk, ki šteje kot kriterij za vpis v srednje šole. Kako se devetošolci spopadajo s tem preverjanjem in kako se lahko nanj pripravijo, smo povprašali psihologinjo Andrejo Babič Pirker iz OŠ Polje. Letos NPZ že drugo leto šteje kot eden od kriterijev za vpis v srednjo šolo. Ali pri devetošolcih zaradi tega opažate kakšne spremembe? Gotovo več učencev in staršev jemlje NPZ bolj resno, večkrat prosijo za kakšne informacije, doma rešujejo stare pole, tako starši kot učenci pa sprašujejo o možnosti dodatnih priprav na NPZ. Nekaterih učencev NPZ ne zanimajo, sanjajo, da bo vse kar šlo, ali pa so prepričani, da njihov srednješolski program ne bo imel omejitev, kar pa ni nujno res. Gotovo je nekaj več stresa in je ta pred NPZ tudi nekoliko zdrav, ker nas lahko motivira, da se dobro pripravimo. Pretiranega strahu, panike in zaskrbljenosti pa vsaj pri nas učitelji ne opažajo. Kakšne so razlike v pristopu učencev do obeh predmetov, pri katerih dosežek šteje za vpis v srednjo šolo, in tretjim predmetom, ki je zgolj informacija o znanju? Razlike so ogromne. Učenci pogosto komentirajo, da se za ta predmet ni vredno pripravljati. Zasledila sem tudi razmišljanje, da se mogoče pisanja tretjega predmeta ne bi udeležili. Podoben odziv zaznavajo tudi učitelji pri pouku vseh predmetov, ne le NPZ. Če nekaj ne vpliva na oceno, vpis v srednjo šolo ali nima kakšne druge hitre posledice na učenca, učencev ne zanima. Seveda obstajajo izjeme. Kako lahko starši pomagajo devetošolcem, da bodo na NPZ pokazali vse svoje znanje? Učencem svetujem, naj doma odpišejo vsaj tri pole preteklih NPZ za vsak predmet, »kot bi šlo zares«, z upoštevanjem časa reševanja in brez motečih dejavnikov. Potem naj se sami tudi zelo strogo ocenijo po danih navodilih za vrednotenje. Z vajami bo otrok namreč pridobil izkušnje, postavil bo realnejša pričakovanja in ga bistvene razlike od običajnega pisnega preizkusa – drugačen čas pisanja, več nalog, več strani in nekoliko drugačen tip nalog – ne bodo dodatno spravile v stisko. Naloga staršev pri tem je, da otroke pravočasno spodbudijo k vajam ter se po teh z njimi pogovorijo – glede na odziv otroka ga umirjajo ali pa spodbudijo k resnejšemu odnosu do tega. Če je otrok ob reševanju NPZ negotov, lahko starši z njim pregledajo rešeno polo. Dobrodošlo je, da to komentirajo z radovednostjo, pri tem pa se izogibajo obsojanju in negativnemu vrednotenju nalog, saj s tem ustvarjajo dodatno stisko. Naloge naj predstavijo kot izziv in ne nerešljiv problem. Tudi, če sami ne znajo kakšne naloge, kar je povsem normalno, naj se je skupaj z otrokom lotijo z radovednostjo in poiščejo način, kako se naloge lotiti in jo rešiti. Ob vsem tem je pomembno z otroki govoriti tudi o planu B glede srednješolskega programa ter dejstvu, da slovenski šolski sistem omogoča napredek po stopnjah izobraževanja ter da je cilj lahko dosegljiv tudi po drugi, nekoliko bolj ovinkasti poti. V primeru opravičljivih razlogov za odsotnost na NPZ se učencu v seštevek točk pripiše državno povprečje učencev z enakimi ocenami. Ali kdo od učencev ali njihovih staršev preračunljivo razmišlja, da se mu bolj splača, če manjka? Učencem in staršem sem poudarila, da si razlogov, zaradi katerih bi lahko bili opravičeno odsotni – smrt v ožji družini, resno zdravstveno stanje, huda naravna ali druga nesreča – ne želijo, izjema je nastop na mednarodnem tekmovanju. Računanje na nadomestne točke, ki bi jih »uporabili« v zgornjih primerih, je lahko zelo tvegano in ni smiselno. Nikoli ne veš, kako bodo pisali ostali učenci. Odličnjak rezultata ne bo nadomestil z najboljšim možnim (pač pa s povprečjem učencev z enakimi ocenami), šibkejši učenec pa tudi ne more računati na zelo spodbuden rezultat. V lanskem šolskem letu smo na šoli imeli 100-% udeležbo na NPZ in letos upam, da bo statistika enaka. Zaradi različnega deleža zahtevnejših nalog v primerjavi z običajnimi pisnimi ocenjevanji znanja dosežka na NPZ ne moremo preprosto pretvoriti v oceno. Vseeno nam da neko povratno informacijo o znanju. Kaj predlagate staršem oz. devetošolcem, če bo njihov rezultat pomembno nižji od pričakovanj? Drži. Po izkušnjah sodeč povprečen odličen učenec dosega okoli 85-% dosežek na NPZ. Če se zgodi, da je rezultat pomembno nižji od pričakovanja, bo v času razglasitve rezultatov NPZ še vedno mogoče prenesti vpisnico za srednjo šolo na drug program. Zato je pomembno, da se o tem pravočasno razmišlja. Drug program, plan B, pa lahko pomeni le drugo pot do naših ciljev – morda včasih še boljšo, kot smo jo prvotno načrtovali.

»NPZ zdaj jemljejo bolj resno«

»NPZ zdaj jemljejo bolj resno«

Letos NPZ že drugo leto šteje kot eden od kriterijev za vpis v srednjo šolo. Ali pri devetošolcih zaradi tega opažate kakšne spremembe?

Rossinijeva zadnja velika mojstrovina, ki združuje sakralno resnobnost z opernim sijajem

Dan molitve za mamice

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.