O čustvih je treba govoriti
O čustvih je treba govoriti
V četrtek, 12. marca 2015, je uredništvo revije Božje okolje pripravilo večer z naslovom Dar in breme čustev. O tem sta spregovorila imago partnerska terapevtka Meta Tavčar in jezuit p. Janez Poljanšek.
Človek brez čustev ne obstaja, je poudarila Meta Tavčar in človekovo delovanje primerjala z avtomobilom, ki ima štiri kolesa: mišljenje, delovanje, čustva in fiziologijo. Delujejo skladno, le da se jih vedno ne zavedamo. Predvsem čustva se nam pogosto izmuznejo, hkrati pa so lahko prav ta energija, ki jo potrebujemo za akcijo, ali pa zavora, zaradi katere se ne premaknemo. V akcijo nas spravi na primer jeza, vendar je to največkrat dekonstruktivna dejavnost, zato je Meta Tavčar vsem svetovala, naj se o čustvih pogovarjamo, ne pa ravnamo, kot nam narekujejo. S pogovorom v varnem okolju bomo prišli globlje, do srčike tistega, kar nas jezi, in tam po navadi najdemo bolečino, strah, osamljenost … tisto, česar si nismo želeli priznati, saj je bilo preboleče.
Z jezo se že rodimo, druga čustva pa sprejemamo iz okolja. Otrok srka vzdušje med očetom in materjo, njuna čustva in jih ponotranji, zato je pomembno, da živi v urejenem, prijetnem okolju, saj lahko neurejeni odnosi med starši vplivajo na njegovo čustvovanje. Otrok mora vedeti, da imajo tudi starši čustva, se je strinjal p. Janez Poljanšek. A o njih težko govorimo, ker se bojimo, da bomo v očeh drugih nepopolni, krhki. Zaradi vzgoje se posebej moški bojijo pokazati nežnejšo stran. Vendar nam je Meta Tavčar dejala, da so nepredelana čustva lahko rušilna in zastrupljajo našo dušo. Prevzeti moramo odgovornost za to, kar se v nas dogaja, in ne kriviti drugih za naša čustva, saj okolica le sproži nekaj, kar je v nas, da se odzovemo.
Čeprav se nam včasih zazdi, da nas čustva ovirajo v vsakdanjem življenju, pa so ravno ona tista, ki nas tesneje povezujejo z Bogom, je razložil p. Janez Poljanšek. Čustva dajejo življenju smisel, saj brez njih tudi ni mogoče doživljanje vere, veselja in globine odnosa z Bogom. Globlje čutenje je bogato, vendar ne intenzivno. Življenje brez čustev pa je sivina. Če se želimo izogniti bolečini, tudi veselja ne uživamo. O čustvih moramo pripovedovati Gospodu tudi pri spovedi. Tudi molitve so polne čustev: v blagrih in psalmih, v katerih najdemo širok razpon od radosti do sovraštva. Jeza je tudi med sedmimi glavnimi grehi.
Foto: Rudi Tavčar
Video pogovora:
