Papež Frančišek je za tiskovno agencijo Reuters obširneje spregovoril o dialogu s Kitajsko, o vlogi žensk v Cerkvi ter o njihovem bistvenem prispevku, vendar ne v službenem duhovništvu, o zlorabah v Čilu, pariškem sporazumu, odnosu med ZDA in Kubo, sprejemu migrantov, vlaganju v revne države, reformi rimske kurije ter o Cerkvi v izhodu.

Dialog s Kitajsko

Po papeževih besedah je odnos s Kitajsko na dobri točki, razvija pa se po treh različnih poteh: uradni, ki pomeni stike med diplomatskimi delegacijami, po poti neuradnih stikov oz. medosebnega dialoga med državljani in, kar je za papeža najpomembnejše, po poti kulturne izmenjave.

Vloga žensk v Cerkvi

Na vprašanje o vlogi žensk v Cerkvi, predvsem o zaposlitvi na odgovornih mestih v Rimski kuriji, je sveti oče med drugim dejal, da je bila med kandidati za prefekta Tajništva za komunikacijo tudi ženska, vendar položaja ni bila pripravljena sprejeti, ker ima druge zadolžitve. Glede duhovništva žensk pa je papež dejal, da je Cerkev ženska, Kristusova nevesta, in da je v Cerkvi navzoče marijansko počelo, zelo odločno pa je izključil možnost ženskega duhovništva: »Janez Pavel II. je bil jasen in je zaprl ta vrata, jaz se ne bom več vračal k temu vprašanju.«

Zlorabe v Čilu

Ob odgovoru na vprašanje o tematiki zlorab v Čilu papež Frančišek ni skrival bolečine glede spolnih zlorab v Cerkvi, nato pa je zatrdil: »Nerad govorim o tem, vendar moram reči: poglejte podatke. Večina zlorab se zgodi po družinah, mestnih četrtih, po šolah, telovadnicah … Glede Cerkve bi lahko rekel, da je malo takih duhovnikov, toda četudi bi bil en sam, je to zelo tragično, saj ima ta duhovnik dolžnost pripeljati to osebo k Bogu, s svojimi dejanji pa uničuje pot do Boga.«

Migranti v ZDA in Evropi

Glede ločevanja migrantskih družin na meji med Mehiko in ZDA je papež ostro obsodil ničelno toleranco ameriške politike pri tem vprašanju. Odločno je podprl stališče ameriških škofov, ki trdijo, da Trumpova vlada deluje nemoralno in v nasprotju s katoliškimi vrednotami.

Ob migrantskem vprašanju v Evropi je sveti oče posvaril pred povzročanjem psihoze, ki v nobenem primeru ne bo izboljšala razmer: »Populizem ne reši ničesar. Zaplete rešujejo sprejemanje, študij, modrost.« Opozoril je na staranje evropskega prebivalstva in poudaril, da se je Evropa znašla pred »veliko demografsko zimo«, zaradi česar po njegovem mnenju potrebuje več priseljencev.

Prihajajočih migrantov ne moremo kar zavrniti, je dejal papež. Treba jih je sprejeti, jim pomagati, poskrbeti zanje in jih spremljati, »nato pa pogledati, kje bi jih lahko nastanili«. To bi se moralo dogajati po vsej Evropi, je prepričan Frančišek.

Kuba in pariški sporazum

Sveti oče je v pogovoru za Reuters kritično ocenil Trumpovo politiko do Kube, z novimi omejitvami glede potovanj in trgovanja s Havano. Trumpov predhodnik Barack Obama je poskrbel za otoplitev odnosov, pri čemer je pomagal tudi Vatikan, in to je bil »odličen korak naprej«.

Trumpova odločitev, da se ZDA umaknejo iz pariškega podnebnega sporazuma, je papežu »povzročila nekoliko bolečine, ker je na kocki prihodnost človeštva«, je pojasnil papež in izrazil upanje, da bo Trump še premislil o svojem stališču.

Glede svojega zdravja je Frančišek povedal, da je zadovoljivo, tarejo ga le bolečine v nogi in hrbtenici. Znova je omenil, da si predstavlja, kako bo nekega dne iz zdravstvenih razlogov po zgledu Benedikta XVI. odstopil s papeškega položaja, vendar je dodal: »Ta trenutek o tem še ne razmišljam.«

Vir: Vatican News / Radio Vatikan / Kathpress
Foto: Vatican Media