Franci Valant iz Radovljice je izdal bogato ilustrirano knjigo o tem, kako so nekoč gozdarili na Jelovici.

Jelovica je najbolj znana po obširnih, predvsem smrekovih gozdovih. Zakrasela gozdnata planota se kot alpsko predgorje razteza nad Savo Bohinjko in Bledom (na severu), nad Kropo (na vzhodu) in na jugu nad Selško dolino.

Planota je razmeroma visoka, saj je na višini okoli 1.100 metrov, najvišji vrh pa je visok 1.411 metrov. V preteklosti so na Jelovici kopali železovo rudo, ki so jo predelovali v Kropi in v Železnikih. Jelovica in sosednji Ratitovec imata status posebnega varstvenega območja – območje Natura 2000.


Pogorje Jelovica in gozdarjenje v preteklosti

Franci Valant iz Radovljice je upokojeni gradbenik in sodni cenilec. V prostem času se ukvarja tudi s proučevanjem zgodovine rodnega okoliša in svojega rodu. Zadnja leta je veliko časa in truda posvetil zbiranju podatkov in pričevanj, povezanih z gozdarjenjem na Jelovici.

Zbrano bogato gradivo je izdal v knjigi z naslovom Pogorje Jelovica in gozdarjenje v preteklosti ter druga opravila (samozaložba, 422 strani).

Gre za zbrane zapise zgodovinskih dogodkov, ki so nastali ob sodelovanju Radovljičanov in drugih posestnikov iz krajev okoli Jelovice.

Golcarji in furmani

Vsebino je razdelil na dvanajst poglavij. V prvih štirih je natančno prikazal Jelovico kot geografsko enoto, njeno upravno razdelitev in gospodarski pomen. Sledi podroben opis gozdarjenja: vloga in pomen gozdov, delo gozdarjev in lastnikov gozdov, proizvodi, ki so jih pridobivali v jelovških gozdovih, gozdarji oziroma »golcarji« in sekači ter prevozniki oziroma »furmani« lesa in lesnih izdelkov.

Slikovito in natančno je opisal Ribčevo planino, Rovtarico in Martinček, najstarejši gozdarski center na Jelovici. Prav tako gozdarske objekte iz preteklosti: žičnice Blatni graben, Podkorito, Jezerca in Kolnica, žičnici v Dražgošah ter logarske in druge objekte v revirjih. Poglavje o gozdarskih objektih je zaključi z odlomki iz kronike posameznih obdobij.



Posebnosti v pogorju Jelovice

Natančno je prikazal gozdarjenje in druga vzporedna opravila v preteklosti pa tudi pašne planine nekoč in danes. Med najbolj zanimivimi deli knjige so v poglavju Pričevalci dogajanj pogovori z enajstimi domačini, ki so poznali dogajanje ali pa se ga spominjajo po pripovedovanju svojih prednikov. Iskal je čim starejše ljudi.

Opisal je tudi posebnosti v pogorju Jelovice: posebna drevesa, brezna in kraške jame, spominski kamen na Visokem vrhu, gradnjo koče na Radovljiški planini, kamnoseški kamen s Kodrastega vrha in v literarnem zapisu tudi znamenite Vurnikove smreke.

Knjigo je zaključi s poglavjem, v katerem je razložil vrednotenje jelovške smreke, predstavil je sodobne gospodarskopolitične usmeritve v zvezi z gozdovi, na kratko je predstavil problematiko krčenja gozdov in priložil prepis uredbe o sečnji gozdnega drevja iz leta 1957.



Dodal je še slovar in razlago izrazov. Knjiga je bogato opremljena s slikovnim gradivom. Knjiga se dobi pri avtorju: franci.valant@guest.arnes.si ali po telefonu 031-270-532.

Franc Zupanc, Maticov iz Dražgoš

»Ves les smo iz gozdov zvozili pozimi s posmojkami. V jeseni smo golcvali in hlode spravili na kupe ter označili, kje so kupi, da smo jih pozimi ob velikem snegu lahko našli, odkidali in vozili v dolino. Tudi drva za kurjavo smo večinoma prevažali v zimskem času. Pred vojno so vozili iz gozdov tudi smrekovo lubje, črislo, ki so ga potrebovale usnjarne in druga industrija.«