Zapri
Iskanje

O ozadju afere »utišani« dolinski zvonovi

Za vas piše:
Marko Mesojedec
Objava: 17. 01. 2022 / 11:47
Oznake: Cerkev, Družba, Župnija
Čas branja: 4 minute
Nazadnje Posodobljeno: 17.01.2022 / 14:56
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

O ozadju afere »utišani« dolinski zvonovi

O ozadju afere »utišani« dolinski zvonovi
Župnija Dolina pri Trstu. FOTO: Spletna stran župnije
V Dolini pri Trstu so minuli torek utihnili zvonovi vaške župnijske cerkve sv. Urha. Pet predstavnikov sil javnega reda jih je namreč na podlagi odredbe tržaškega sodišča preventivno zaseglo. Za dodatna pojasnila smo se obrnili na tamkajšnjega župnijskega upravitelja Klemna Zalarja.

»Razlog za drastični poseg gre - po navedbi dokumentacije iz sodišča - pripisati ovadbi šestih vaščanov iz Doline (med katerimi so novo naseljeni in tudi domačini) ter podpisnikov peticije iz lanskega in predlanskega leta proti dolinskim zvonovom, češ da motijo počitek in delo,« je ob tem med drugim zapisal tamkajšnji župnijski upravitelj Klemen Zalar, ki je za naš spletni medij orisal potek dogodkov, ki je pripeljal do nedavne odločitve.

Avgusta 2019 v zvonik udarila strela

Prvega avgusta 2019 je strela udarila v dolinski zvonik in popolnoma poškodovala celoten sistem zvonjenja in upravljanja ure ter povezave med cerkvijo in zvonikom. Škoda je znašala več kot 8000 evrov. Kot pojasnjuje Zalar, se je nekajkrat zgodilo, »da se je zaradi te okvare nenapovedano oglasilo zvonjenje. Ura ni delovala kar 6 mesecev. Tehniki so po večkratnih preverjanih postopoma ugotavljali probleme in zamenjali celoten sistem. Po teh neprijetnih dogodkih je nekdo izkoristil trenutek in sprožil akcijo proti zvonjenju, češ da se zvonjenje namenoma sproži ob nespodobnih urah.«

FOTO: Župnija Dolina pri Trstu

Začetek zbiranja podpisov 

Leta 2020 je prišlo do začetka zbiranja podpisov proti zvonjenju. »Zbiranje se je po mojem mnenju odvijalo na zelo neprimeren način, saj so bili nekateri napačno informirani o namenu peticije,« pravi Zalar in dodaja, da je nasprotnike zvonjenja sprejel v župnijskem uradu in prisluhnil njihovim zahtevam.

Najprej sporazum, nato izsiljevanja

5. junija leta 2020 je, kot poudarja Zalar, s pobudniki peticije prišel do sporazuma in spremenil jutranje zvonjenje »Zdrava Marija« s 6. na 7. uro zjutraj, ukinil nočno bitje ure med 21. uro zvečer in 7. uro zjutraj. »Vsa bitja ure sem dal znižati na najnižje bitje, tako da se od takrat bitje ure sploh ne sliši. Zaradi tega sem dobil veliko nezadovoljnih klicev s strani župljanov, češ da se ura več ne sliši in da ne zvoni več ob 6. zjutraj.« Pobudniki peticije so po enem mesecu še vedno klicali ter pisali izsiljevalna pisma »in z grožnjami izkazovali njihovo nezadovoljstvo. Od mene so zahtevali, da se jutranje zvonjenje premakne na 8.30, da se ukinejo zvonjenja, vezana na cerkvene obrede (predvsem ob priliki pogrebov) in da se ukinejo bitja ur. To me je zelo razburilo in sem odločil, da se povrne jutranje zvonjenje na šesto zjutraj,« je povedal župnijski upravitelj, ki je ostalo bitje ur in nočno zvonjenje pustil izključeno.

Odločitev oblasti: »Zaplenjeno s strani sodne policije.« FOTO: Župnija Dolina pri Trstu

Načelnik orožnikov: »Čemu zvoni?«

Zalar nadaljuje, da se je zaradi tega nekajkrat znašel v kasarni, kjer so ga prepričevali, da si to spremembo želi popolnoma cela vas. »Med opravljanjem obredov krsta, poroke in pogreba, med katerimi so se oglašali seveda zvonovi iz farne cerkve sem celo večkrat dobil opozorilne klice s strani načelnika orožnikov, ki me je spraševal, da čemu zvoni?« Veliko vaščanov, ki je peticijo podpisalo, je po Zalarjevih besedah svoj podpis pozneje obžalovalo, zato so se v župnijskem uradu zanimali, kako podpis preklicati. »Nekateri podpisniki so celo že pokojni in njihovi sorodniki so med pogrebom zaprosili za zvonjenje, rekoč, da niso vedeli, kaj so podpisali.«

Zaplemba prejšnji teden

Zalar se je lani decembra dogovoril s podjetjem, da bi uredili jutranje zvonjenje in ga nastavili na 7. uro zjutraj. To naj bi naredili v januarju, saj je bilo podjetje prej zasedeno. A prejšnji teden je prišlo do zaplembe dolinskih zvonov, »za katero gre velika zasluga vaščanom in nevaščanom (saj je veliko podpisnikov, ki ne stanujejo v dolinski občini, kaj pa šele v Dolini), ki so nasedli akciji nekaterih posameznikov in v slepo delili lastne podpise.«

Skoraj tisočletna tradicija zvonjenja ni prenehala niti med obema svetovnima vojnama. Morali smo dočakati leto 2022. (Klemen Zalar, župnijski upravitelj)

Zvonovi niso prenehali zvoniti niti med vojnama

Dolinski zvonovi, kot tudi drugi zvonovi vasi v Bregu, so neločljiv element slovenske kulturne dediščine in dokaz tisočletne prisotnosti na tem ozemlju. Dolinska župnija je hranila enega izmed najstarejših zvonov v tržaški škofiji iz leta 1417. »Skoraj tisočletna tradicija zvonjenja ni prenehala niti med obema svetovnima vojnama. Morali smo dočakati leto 2022. Taka usoda bo sedaj mogoče doletela tudi druge naše zvonike,« je še dodal župnijski upravitelj Klemen Zalar.


Podprite Družino!

Članek, ki ga brez omejitev berete, za vas posebej ustvarja uredništvo spletnega medija Družina.

Medtem ko so članki tednika Družina, prilog in revij tudi v digitalni obliki dostopni samo naročnikom, želimo, da bi bile naše dnevne novice o družbi in Cerkvi še naprej brezplačne in prosto dostopne vsem na spletu.

Zato vas prosimo, da nas podprete z darom v sklad za razvoj.

Tako boste bistveno pripomogli, da se bo glas slovenskih katoličanov slišal tudi na spletu in preko družabnih omrežij.

Družina d.o.o., Krekov trg 1, 1000 Ljubljana
SI56 02014-0015204714, odprt pri NLB

Sklic: 00  76805



Hvala že v naprej za vaš prispevek!

Uredništvo spletnega medija Družina 

Nalaganje
Nazaj na vrh