Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

O prvi dami poljske poezije

Za vas piše:
Ksenja Hočevar
Objava: 25. 11. 2018 / 09:32
Oznake: Družba
Čas branja: 4 minute
Nazadnje Posodobljeno: 26.11.2018 / 10:56
Ustavi predvajanje Nalaganje
O prvi dami poljske poezije

O prvi dami poljske poezije

V debatni kavarni knjižnega sejma Senegačnik in Unukova o poeziji pesnice Kielarjeve.

Na knjižnem sejmu v Cankarjevem domu se založba Družina poleg dobro obiskane stojnice predstavlja še z osmimi dogodki, med drugim je bila v soboto zvečer v debatni kavarni predstavljena pesniška zbirka Vaje iz neobstoja poljske pesnice Marzanne Bogumiłe Kielar. O pesnici in njenem ustvarjanju sta se pogovarjala prevajalka Jana Unuk in urednik Družinine zbirke Sozvezdja Brane Senegačnik.


Prevajalka in urednica knjige Vaje iz neobstoja Jana Unuk in urednik zbirke Sozvočja pri založbi Družina Brane Senegačnik

Spomin na letos umrle pesnike, posebej na R. Krstića

V uvodu v pogovor je Senegačnik spomnil, da je v letošnjem letu odšlo kar nekaj pomembnih ustvarjalcev slovenske literature, večina je bila ob smrti, kot je dejal, »deležna primernega obeležja«, med njimi je pa tudi eden, ki ga javni spomin »ni obeležil, pozornosti javnosti ni dobil že za časa življenja, čeprav je bil eden najboljših liričnih peres slovenske literature Rade Krstič«. Senegačnik je pristavil, da Krstičeva poezija »ni daleč od poezije Kielarjeve«, ki bi se rada udeležila pogovornega večera v Sloveniji, a je zaradi bolezni v družini morala ostati na Poljskem, bila pa je z izborom in oblikovanjem pesniške zbirke v slovenščini, kot je povedal Senegačnik »izjemno zadovoljna«.

Kielarjeva del močne poljske generacije ustvarjalcev Bruliona

Marzanna Bogumiła Kielar se je rodila na skrajnem severovzhodu Poljske v šestdesetih letih. Spada močno generacijo poljskih ustvarjalcev, ki so se po besedah prevajalke Unukove začeli uveljavljati šele po letu 1989, ko se je Poljska osvobodila komunizma. »Generacija se imenuje generacija Bruliona – to je naslov časopisa, ki je v podzemlju izhajal že v komunizmu, po letu 1990 pa so ga prevzeli mladi in je postal tribuna pesnikov in tudi literatov, rojenih v šestdesetih letih,« je povedala Unukova in pristavila, da je bila Kielarjeva eden najmočnejših poljskih pesniških glasov, v literarnih kritikah ji pripisujejo "prevzem štafete prve dame poljske poezije".



Slovenska zbirka Vaje iz neobstoja izbor najboljše poezije štirih zbirk

Kielarjeva je izdala štiri pesniške zbirke Sacra converzacione (leta 1992), Materia Prima (leta 1999), Monodija (leta 2006) in letos še zbirko Navigacije. Slednja je v slovensko izdajo, nekakšno antologijo vključena v celoti, poleg te pa je Unukova naredila še bogat izbor pesmi iz prejšnjih treh zbirk. Da gre po naboru tem za klasično pesnico, je dejala Unukova: »Pravzaprav ima malo tem: ljubezen in smrt, minevanje, pokrajino, o zgodovini piše malo in še to v prikriti obliki.« Kar jo dela posebno je vpliv pokrajine na njeno pesnjenje: »Pesnica v poezijo vnaša veliko opisov pokrajine, kakršne v poeziji še ni bilo. Že to, da se neka poezija navdihuje iz meterologije, geologije, geografije je nenavadno.

Skoraj v vsaki pesmi nastopa opis pokrajine, pa četudi je to samo pesničin domači vrt.« Unukova je dejala, da ji je pri prevajanju – kar se ji doslej še ni zgodilo – najbolj prav prišel poljski geografski terminološki slovar. Omenila je intervju, eden redkih, ki ga je Kielarjeva dala poljskim medijem, v katerem pravi, da severna poljska pokrajina, iz katere se je preselila v Varšavo, »v bistvu določa utrip njene krvi in iz tega utripa črpa navdih«. Povedala je še, da prebira na primer strokovne knjige o ledenikih in tudi naslov intervjuja je bil »Razumeti ledenike«.

Opus Kielarjeve ne pozna nihanj, že prve pesmi so zreli literarni izdelki

Pesnica Kielarjeva je sicer po izobrazbi filozofinja, je povedal Brane Senegačnik: »Njene pesmi so globoko premišljene, za vsakim verzom je globoko vedenje, predstave o tem, kaj je človek in kako je povezan z naravo, tudi anorgansko naravo. Zavest o prepletenosti žive in nežive narave, ki je ni mogoče dokončno izreči, in tudi razraščenosti v celoto sveta.« Njen opus po besedah urednika zbirke ne pozna nihanj, saj so že njene prve pesmi »literarno zreli izdelki«. Na Poljskem so vse njene pesniške zbirke razprodane in jih ni mogoče dobiti, kar si za poezijo na Slovenskem po besedah Senegačnika kar težko predstavljamo. Pohvalil je prevod poezije, ki je po njegovih besedah »vrhunski in v poezija v slovenščini deluje, kot da ne gre za prevod. Odpira novo poglavje, nove možnosti za slovensko poezijo.«


Prevajalka in urednik sta na debatni kavarni knjižnega sejma pesmi Kielarjeve tudi brala: Unukova v poljščini, Senegačnik pa slovenski prevod (fotografije: Ksenja Hočevar)

Več v videoposnetkih:

1. del



2. del



3. del


Kupi v trgovini

Novo
1945: Dnevnik mojega križevega pota
Zgodovina
29,90€
Nalaganje
Nazaj na vrh