Zapri
Iskanje

Ob 12. obletnici odkritja umorjenih v rovu sv. Barbare

Jože Dežman
Za vas piše:
Jože Dežman
Objava: 02. 03. 2021 / 08:35
Oznake: Cerkev, Družba
Čas branja: 4 minute
Nazadnje Posodobljeno: 03.03.2021 / 08:21
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Ob 12. obletnici odkritja umorjenih v rovu sv. Barbare

Ob 12. obletnici odkritja umorjenih v rovu sv. Barbare
Uresničevanje letošnjega programa Komisije naj bo prispevek k praznovanju 30-letnice Slovenije.

3. marca 2009 so raziskovalci, kriminalisti, državni uradniki in izvajalci del vstopili do skupine mumificiranih žrtev v rovu sv. Barbare v Hudi jami. FOTO: Tamino Petelinšek



3. marca 2009 so raziskovalci, kriminalisti, državni uradniki in izvajalci del vstopili do skupine mumificiranih žrtev v rovu sv. Barbare v Hudi jami.

Čeprav je pravica do groba za vse žrtve vojne in revolucionarnega nasilja zapisana v mednarodnem pravu in tudi slovenski zakonodaji, se je prav ob izkopu posmrtnih ostankov vseh žrtev rova sv. Barbare v Hudi jami in njihovem pogrebu pokazalo, da pravice do groba tisti deli slovenske politike in javnosti, ki ohranjajo izročila mitov in tabujev titoističnega sistema ohranjanja in razvijanja revolucionarnih izročil, ne priznavajo.


Krogle iz grobišča Mostec. FOTO: Uroš Košir


Prva reakcija te politike je bila, kako zapreti rov sv. Barbare za javnost, kako preprečiti izkop žrtev in kako razpustiti Komisijo Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč.

Škandalozno izjavo, da je odkritje v rovu sv. Barbare »drugorazredno«, je govorec na političnem tržišču drago plačal. Ta politični nauk in pritisk javnosti, zgrožene zaradi stanja posmrtnih ostankov v plastičnih gajbicah, ki se je skozi leta stopnjeval, je pripeljal do tega, da se je izkop posmrtnih ostankov v rovu sv. Barbare po več letih nadaljeval. 1410 žrtev je bilo 27. oktobra 2016 pokopanih na pokopališču Dobrava v Mariboru.


Svetinjice iz grobišča Brezno 3. FOTO: Uroš Košir


Čeprav leta 2010 ni bila razpuščena, je bilo delo Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč skoraj povsem onemogočeno do sprejema Zakona o prikritih grobiščih in pokopu žrtev leta 2015. Vlada Mira Cerarja je zagotovila tudi z zakonom predvidena sredstva za izvedbo njenega programa.

Delo Komisije je potekalo tudi ob zglednem sodelovanju z Borutom Pahorjem, predsednikom RS, ki je s svojimi številnimi pobudami temeljno prispeval k uveljavljanju nekaterih standardov tranzicijske pravičnosti v Sloveniji.


Grobišče v Mostecu pri Brežicah. FOTO: Uroš Košir


V letu 2020 je delo Komisije zaradi pandemije zastalo. Opravljeni so bili le nekateri izkopi posmrtnih ostankov umorjenih.

Podrobneje bodo raziskovalci izkope posmrtnih ostankov umorjenih iz Brezna 3 pri pokopališču partizanske bolnišnice Stari log v Kočevskem rogu, dela protitankovskega jarka pri Mostecu pri Brežicah ter Mihčevega in Koščevega brezna v okolici Ljubljane predstavili v petem poročilu Komisije, ki nastaja.


Grobišče Koščevo brezno. FOTO: Luka Rozman


Opozorimo naj le, da so bili v Breznu 3 odkriti posmrtni ostanki 259 umorjenih, med njimi vsaj ena ženska. Po zbranih podatkih kriminalistične preiskave gre verjetno za zapornike iz novomeških zaporov, umorjene septembra 1945. V raziskanih dvajsetih metrih protitankovskega jarka v Mostecu so bile odkrite tri skupine žrtev z vsaj 276 umorjenimi. Med njimi je bilo več kot dvajset žensk. V Mihčevem breznu so našli tri umorjene moške, v Koščevem breznu pa 50. Za Koščevo brezno domnevajo, da so v njem morda tudi posmrtni ostanki umorjenega začetnika slovenskega stripa in domobranskega propagandista Jožeta Beraneka.


Predmeti z grobišča Koščevo brezno. FOTO: Luka Rozman


V letošnjem letu, ko Komisija zaključuje svoj mandat, pričakujemo, da se bo dialog o pravici do groba nadaljeval. Vlada Republike Slovenije je poročilo Komisije za leto 2020 in program Komisije za leto 2021 sprejela 4. februarja 2021.

Smo pred izvedbo izvajalcev za izkop posmrtnih ostankov iz brezna pod Macesnovo gorico. Tam so po vseh pričevanjih in raziskavah posmrtni ostanki v Kočevskem rogu umorjenih slovenskih vojnih ujetnikov.


Oko iz grobišča Mostec. FOTO: Uroš Košir


Mestna občina Ljubljana z izjavami župana in nekaterih častnih občanov izstopa pri zanikanju pravice vseh smrtnih žrtev vojnega in revolucionarnega nasilja do groba. Verjamemo pa, da bo zaščiteno območje domobranskega vojaškega pokopališča na Orlovem vrhu v Ljubljani. Mestna občina Ljubljana je doslej zavračala pogreb od partizanov umorjenih Romov na Žalah. Tako ureditev vojaškega pokopališča na Orlovem vrhu kot pogreb umorjenih Romov sta nova priložnost za politične odločevalce in oblikovalce javnega mnenja, da potrdijo svojo zavezanost pravnim in etičnim merilom.

Uresničevanje letošnjega programa Komisije naj bo pomemben prispevek k praznovanju tridesetletnice Republike Slovenije in pomembno sporočilo Republike Slovenije o spoštovanju načel tranzicijske pravičnosti pred in med predsedovanjem Svetu EU.
_ _ _

*Avtor prispevka dr. Jože Dežman je predsednik Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč.*

*Več prispevkov avtorja TUKAJ.*

Podprite Družino!

Članek, ki ga brez omejitev berete, za vas posebej ustvarja uredništvo spletnega medija Družina.

Medtem ko so članki tednika Družina, prilog in revij tudi v digitalni obliki dostopni samo naročnikom, želimo, da bi bile naše dnevne novice o družbi in Cerkvi še naprej brezplačne in prosto dostopne vsem na spletu.

Zato vas prosimo, da nas podprete z darom v sklad za razvoj.

Tako boste bistveno pripomogli, da se bo glas slovenskih katoličanov slišal tudi na spletu in preko družabnih omrežij.

Družina d.o.o., Krekov trg 1, 1000 Ljubljana
SI56 02014-0015204714, odprt pri NLB

Sklic: 00  76805



Hvala že v naprej za vaš prispevek!

Uredništvo spletnega medija Družina 

Preberi tudi

Kupi v trgovini

Novo
Izpostavljeno
39,90€ Poglej izdelek: Pot v samoslovenstvo
Nalaganje
Nazaj na vrh