Letošnja enajsta obletnica smrti prof. dr. Antona Strleta je bila v znamenju začetka škofijskega postopka za beatifikacijo. Nanj smo se spomnili z mašo v v župnijski cerkvi Vseh svetih na ljubljanskih Žalah, ki jo je daroval apostolski nuncij Juliusz Janusz ob somaševanju postulatorja p. Andreja Pirša, župnika Tomaža Prelovška, Simona Onušiča in navzočnosti Igorja Luzarja, nato pa smo na grobu svetniškega kandidata molili in zapeli. Juliusz Janusz je v pridigi opisal življenje in delo Antona Strleta in spregovoril o svetosti. "Drugi vatikanski koncil nam jasno pove, da smo vsi poklicani k svetosti, ki pa jo uresničujemo na različne načine. Nobenega svetnika in tudi svetniškega kandidata ne moremo v polnosti posnemati, ker je imel vsak od njih posebne njemu lastne darove. Vendar pa nas s svojim zgledom učijo, da je mogoče živeti svetost tudi danes." Strleta pa lahko vsi posnemamo po njegovem življenju po veri. Učil je, da brez zakramentov ni krščanskega življenja. Janusz pa ga je opisal tudi kot velikega asketa, človeka premagovanja, discipline in prostovoljne pokore. "Božji služabnik Anton Strle nam more in mora biti tudi danes velik vzor glede živete vere." Ob koncu maše je postulator p. Pirš poročal o postopku za beatifikacijo priljubljenega profesorja in spovednika.

Rodil se je 21. januarja 1915 v Osredku, župnija Sv. Vid nad Cerknico, in že v rani mladosti izgubil starše. Študiral je na škofijski gimnaziji v Šentvidu, nato pa stopil v bogoslovno semenišče. Mašniško posvečenje je prejel na praznik svetega Petra in Pavla leta 1941, dve leti po posvetitvi v duhovnika pa je končal doktorski študij.



Deloval je kot prefekt v Marijanišču, nato pa je bil dve leti honorarni profesor verouka na realni gimnaziji v Novem mestu, zatem pa kaplan pri Sv. Petru in stolni vikar v Ljubljani. Več let je bil zaprt – v Ljubljani, Mariboru, Novem mestu in Medvodah. Leta 1957 je bil honorarni predavatelj dogmatike na teološki fakulteti v Ljubljani, deset let pozneje je postal docent, leta1972 izredni profesor, nato pa tudi redni profesor dogmatike, teološke antropologije in patrologije. Medtem je bil tudi župnijski upravitelj v Planini pri Rakeku, kaplan v župniji Javorje, Dravlje in Preska ter duhovni pomočnik in spovednik pri Sveti Trojici v Ljubljani, kjer je tudi 20. oktobra 2003 umrl.

Njegovo delo pa je obsegalo še mnogo več. Od leta 1960 je bil prosinodalni eksaminator, pozneje pa tudi uradni nadškofijski cenzor. Kot strokovnjak za religiozno izrazoslovje je sodeloval pri pripravi prve izdaje Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Pri Jugoslovanski škofovski konferenci je bil član doktrinalne komisije, v sedemdesetih letih pa je bil pri Apostolskem sedežu v Vatikanu član Mednarodne teološke komisije. Papež Pavel VI. ga je 18. maja 1977 imenoval za prelata.



Napisal je 45 knjig in skript, 75 razprav, 65 raziskav in 110 člankov, 70 recenzij, 36 prevodov in 33 spremnih besed. Tudi po upokojitvi je pisal, lektoriral, prevajal in bral najnovejšo teološko literaturo. Med njegovimi najpomembnejšimi deli sta zbirka dokumentov Vera Cerkve in prevod dokumentov drugega vatikanskega cerkvenega zbora. Leta 2001 je pri založbi Družina izšla njegova knjiga Osmošolec iz Vodal.

Z Antonom Strletom se je srečal tudi kardinal Joseph Ratzinger, upokojeni papež Benedikt XVI.: "Profesorja Strleta sem smel spoznati leta 1974, ko smo se shajali člani Mednarodne teološke komisije. Mislim, da morem reči, da je srečanje z njim zapustilo velik vtis pri vseh članih te skupnosti tridesetih učenjakov iz najrazličnejših dežel sveta. Profesor Strle je sicer vedno ostajal skromno v ozadju; hotel se je učiti in spregovoriti samo tedaj, ko je imel povedati kaj zares svojega, česar drugi niso videli. A prav ta pripravljenost, da se sam umika in daje prednost edino boljšemu spoznanju resnice naše vere, je pritegnila pozornost nanj. Iz njegove ponižne in dobrotljive osebnosti je izhajala velika notranja svetloba; jasno smo čutili, da je stik z Bogom povsem prežel tega suhega človeka. Tudi če je bilo mogoče na njem videti globoko asketsko življenje, je ta askeza vendar govorila o pozitivnem: o notranji bližini do Gospoda, ki je vse drugo postavljala na drugotno mesto. To življenje in mišljenje v občestvu s Kristusom je dajalo profesorju Strletu tisto moč presoje in tisto sposobnost razločevanja, ki ne moreta prihajati iz gole učenosti. Imel je oster pogled za pravilno in za zgrešeno, za to, kar vero očiščuje in ji daje rast, in za to, kar jo ruši; znal je – z eno besedo – razločevati duhove in zaradi tega je bila njegova sodba dragocena in pomembna."

Za njegovo beatifikacijo so se začeli zavzemati ob peti obletnici smrti, kmalu nato je izšla knjiga Življenje o je izšla knjiga Življenje iz vere, v kateri je Milanka Dragar zbrala 162 pričevanj, med drugim tudi zgornji Ratzingerjev citat.


Fotografje: Tatjana Splichal

Preberite si tudi članek Mnogoteri zgled za naš čas v naslednji, 43., številki Družine.