»Ko je mošenjski župnik Urban Ažbe leta 1800 podružnični cerkvi sv. Vida prizidal kapelo in vanjo prinesel podobo Marije Pomagaj, je pokazal, da je globoko poznal srce in vernost slovenskega človeka. Marija Pomagaj je takoj začela privabljati ljudi. V njej so videli priprošnjico, k njej so prihajali kot k materi, častili so jo kot kraljico.« Tako je frančiškanski provincial p. Stane Zore nagovoril skoraj dva tisočglavo množico vernikov nocoj, na predvečer praznika Marije Pomagaj, med mašo na trgu pred baziliko na Brezjah. "Z veseljem in ponosom vstopamo nocoj v praznovanje 200-letnice podobe Marije Pomagaj," pa je dejal gvardijan p. Robert Bahčič in pristavil, da Marija že 200 let zbira slovenske kristjane na Brezjah. Pa ne le na Brezjah: brezjanska Marija je osvojila ves svet. Kamorkoli je šel slovenski človek, povsod je s seboj ponesel podobo Marije Pomagaj.

»V tujini je bilo vse tuje – še kruh je dišal drugače. Marija pa je ostala ista.«

»Marija Pomagaj je v našem vernem ljudstvu na izrazit način nadaljevala poslanstvo, ki ga je imela v občestvu prve Cerkve. Kakor so se učenci zbirali okoli Marije in molili v pričakovanju Svetega Duha, tako se naši ljudje zbirajo okoli nje v molitvi in v pričakovanju Božjih obiskanj s katerimi je Bog blagoslavljal naše ljudstvo,« je dejal p. Zore in nadaljeval, da so se na poseben način okoli Marije zgrinjali tisti naši bratje, ki so jih najrazličnejši vzroki pregnali v tujino. »Tam je bilo vse drugače, vse tuje – še kruh je dišal drugače, kakor tisti iz domače peči. Marija pa je ostala ista. Ko so se po cerkvah in po domovih na vseh celinah zazrli v njeno podobo, so razdalje izginile – z njimi je bila Mati, ob materi niso bili več tujci – bili so doma, bili so ljubljeni in sprejeti. Pomagala jim je ohranjati narodne in krščanske korenine.«

Pred molitveno uro so Marijino podobo iz stranske kapele prenesli v prezbiterij brezjanske bazilike. (foto: K. H.)


Originalno podobo Marije Pomagaj po dvesto letih prvič ponesli v procesiji po vasi

Pred mašo je bila v brezjanski baziliki molitev, ki so jo vodili sodelavci radia Ognjišče. Skoraj dvesto romarjev je s sodelavci Ognjišča na Brezje priromalo peš s štirih strani in vsaki poti so dali vsebinski poudarek in molitveni namen: iz Vrbe, pot je bila dolga okoli 12 km, so molili za kulturne delavce, učitelje in profesorje ter znanstvenike, romarji iz Naklega so na 12 km dolgi poti molili za bolne, invalide, trpeče, pa tudi njihove domače in zdravstveno osebje. Na osem km dolgi poti iz Lesc so Mariji priporočili delavce, brezposelne in iskalce služb, kmete in njihove skrbi. Romarji iz Tržiča pa so na devet km dolgi poti molili za družine, zakonce in zaročence. Romarske peš poti so se združile v brezjanski baziliki še z drugimi romarji, ki so na Brezje prišli z avtobusi in avtomobili. Pred mašo so podobo Marije Pomagaj v procesiji prenesli na zunanji oltar pred baziliko, po maši pa v procesiji ob petju litanij v procesiji z lučkami po vasi. Po besedah gvardijana p. Roberta Bahčiča je originalna podoba Marije Pomagaj, ki jo je naslikal Leopold Layer, prvič šla v procesiji po vasi.

Marijino podobo so pred mašo prenesli na trg na zunanji oltar (foto: K. H.)


Okoli dva tisoč romarjev je nagovoril p. Robert Bahčič, pridigal je p. Stane Zore. (foto: Tatjana Splichal)


foto: K. H.


Originalno Marijino podobo slikarja Layerja so prvič po 200 letih ponesli v procesiji po vasi (foto (Tatjana Splichal)

Večer krščanskih izročil se v brezjanski baziliki nadaljuje vso noč. Pred podobo Marije Pomagaj, ki je to noč v prezbiteriju brezjanske bazilike, sodelavci Radia Ognjišče vodijo molitev in petje, opolnoči pa se je začela maša, pri kateri somašuje dvanajst letošnjih srebrnomašnikov, somaševanje vodi Ciril Istenič, pridigal je Karlo Bolčina. Ob 5h zjutraj bodo verniki s patri frančiškani, ki so varuhi brezjanskega svetišča, v baziliki molili hvalnice. Vrhunec praznovanja 200-letnice milostne podobe bo ob 10. uri, ko bo somaševanje škofov vodil škof Andrej Glavan.

Kje ima večer krščanskih izročil začetke?

Začetek večera krščanskih izročil sega v leto 1976, ko se je na mednarodnem evharističnem kongresu, ki je leta 1976 potekal v Filadélfiji v Združenih državah Amerike, zbralo sedemsto Slovencev. Največ jih je prišlo iz Amerike, udeležili pa so se ga tudi iz drugih dežel sveta, zamejstva in domovine. Sklenili so, da bodo vsako leto 23. maja, na predvečer praznika Marije Pomagaj z Brezij, ki varuje slovenski narod in slovenska izročila, v svojih domovih prižgali sveče. Preživeli bodo večer v mislih na krščanska izročila, ki so stoletja vodila naš rod v domovini, danes pa tudi vse, ki živijo po svetu. Že takrat so povabili Slovence v domovini in rojake slovenskega izročila po svetu, da se jim pridružijo. Slovenski duhovniki v tujini, ki so skrbeli za rojake, so pobudo z veseljem sprejeli in tako je Marija Pomagaj že naslednje leto povezala številne verne Slovence, ki so zapustili domovino in si ustvarili drugi dom na tujih tleh. Praznovanju večera krščanskih izročil so se s slovesnim bogoslužjem pridružili tudi na Brezjah. Na predvečer praznika so frančiškani, ki skrbijo za Marijino narodno božjepotno svetišče, povabili ljubljanskega nadškofa, da je daroval mašo in vodil procesijo z milostno podobo Marije Pomagaj po vasi. Pozneje so slovesnost izmenično vodili drugi slovenski škofje. Po osamosvojitvi so na Brezje začeli prihajati tudi rojaki, ki so se v tistih dneh mudili v domovini. Na velik pomen večera krščanskih izročil za rojake na tujem kaže tudi spominska plošča z napisom, ki so jo izseljenci v letu 1995 prinesli na Brezje. Na njej piše: "Mi, ki živimo daleč v tujini, k Tebi se vračamo polni želja; mi, ki umrli smo daleč od doma, v srcih nosili smo Tebe, Gospa, prosi za ene in druge Boga. Verni Slovenci z vsega sveta."

Da so z Brezjami povezani Slovenci doma in po svetu pa že več let poskrbi Radio Ognjišče, ki z neposrednim prenosom omogoči duhovno bližino vseh z Marijo Pomagaj.