Po mojem ne in v nadaljevanju v zvezi s tem podajam svoja razmišljanja. V svojem prispevku bom nekatere stvari obravnaval bolj, druge pa manj podrobno, pač v odvisnosti od svojega poznavanja zadev, pri čemer bom pazil, da moj prispevek ne bo predolg.

Kot davčni svetovalec bom začel s področjem, ki mi je najbližje, to so davki.

Davki

Takoj ko je ta vlada prišla na oblast, je ukinila praktično vse spremembe prejšnje vlade, ki so težile k zmanjšanju davčnega bremena prebivalcev in gospodarstva.

Tako je ukinila usklajevanje plač z inflacijo kakor tudi višanje splošne olajšave, ki je danes precej manjša od minimalnih življenjskih stroškov, ki naj ne bi bili obdavčeni.

Ko je nemško zvezno ustavno sodišče v začetku 90. let prejšnjega stoletja ugotovilo, da je splošna davčna olajšava manjša od minimalnih življenjskih stroškov, je odločilo, da je to treba popraviti. In ker je Nemčija pravna država, je zvezni parlament to v nekaj korakih tudi naredil. Kolikor mi je znano, obstaja tudi podobna odločba slovenskega ustavnega sodišča, zakonodajne rešitve te vlade pa gredo v nasprotno smer.

Zakaj se dohodninska lestvica ne usklajuje z inflacijo? Ker se na ta način pobere več davka ...

Da bi bilo vse skupaj videti kot demokratično in vključujoče, so k sodelovanju k obravnavi sprememb povabili tudi strokovno javnost, ki se je izrekla proti načrtovanim spremembam. Tudi sam sem sodeloval v razpravi, pa ni bilo nič upoštevano.

Ko sem na nekem davčnem seminarju lani vprašal visoko predstavnico Ministrstva za finance, zakaj vabijo strokovno javnost ob spremembah zakonodaje, če potem ne upoštevajo ničesar, mi je po kratki izmenjavi mnenj lepo povedala, da na koncu naredijo tisto, kar zahteva politika, ne stroka.

Ko sem na nekem drugem davčnem seminarju vprašal drugo visoko predstavnico istega ministrstva, zakaj se dohodninska lestvica ne usklajuje z inflacijo (kar pomeni, da se obdavčuje inflacija), sem dobil odrezav odgovor: Na ta način se pobere več davka.

Za leto 2025 je sicer predvideno usklajevanje dohodninske lestvice z inflacijo, vendar bosta dva prispevka (povečan prispevek za dodatno zdravstveno zavarovanje in za dolgotrajno oskrbo) učinke uskladitve zmanjšala, odvisno od višine plače posameznika (pri nižjih plačah več, pri višjih manj).

Prihodnje leto lahko pričakujemo nove obveznosti v zvezi z dolgotrajno oskrbo; tudi pokojninska reforma zna potegniti za sabo povišanje prispevkov.

Medtem so povišali davek od dohodka pravnih oseb s prejšnjih 19 na 22 odstotkov. To naj bi veljalo za naslednjih 5 let, ampak vemo, da se davki hitro povečajo, medtem ko se zelo težko znižajo. To nam kažejo npr. izkušnje s povečanjem splošne stopnje DDV (z 20 % na 22 %, pred leti), ki je bila najprej predvidena kot začasna, potem pa je ostala kar trajna.

Prav tako so uvedli davek na bilančno vsoto bank. Moram reči, da je to edina sprememba, ki jo podpiram, saj gre enormno povečanje bančnih dobičkov na račun visokih obrestnih marž, ko so banke višale aktivne obrestne mere (ki jih zaračunavajo komitentom), nespremenjene pa pustile pasivne (ki jih banke plačujejo na depozite). V nekaterih drugih državah, npr. Nemčiji, so na podoben način obdavčili ekscesne dobičke energetskih družb. Pri nas smo jih pustili pri miru.

Tudi zadnje spremembe vodijo v povišanje nekaterih davkov (npr. za sladke pijače).

Prihodnje leto lahko pričakujemo nove obveznosti v zvezi z dolgotrajno oskrbo; tudi pokojninska reforma zna potegniti za sabo povišanje prispevkov.

Kaj še vse nas čaka na tem področju, je težko napovedati, ko bo treba proračune uskladiti s fiskalnim pravilom (kje bo vlada dobila denar za povišanje plač javnim uslužbencem?).

Desne vlade ravnajo zelo previdno pri zviševanju davkov ali pa jih celo znižujejo, leve vlade pa raje prerazporejajo denar glede na svoje prioritete.

Poleg tega je vlada izničila tudi nekatere druge spremembe v korist davčnih zavezancev: kolegijsko odločanje v zahtevnejših davčnih zadevah pri FURS-u in možnost odvzema pooblastil davčnemu inšpektorju. Tako je na prvi stopnji nad davčnim inšpektorjem zgolj modro nebo, tako kot nad hrvaškim saborom v zvezi z arbitražno odločbo. To modro nebo dobi drugačno barvo v primerih, ko davčne odločbe »padajo« na sodišču in mora država vračati denar davčnim zavezancem z zamudnimi obrestmi vred. Pa nič ni slišati, da bi se kakemu inšpektorju, ki ima preveč takih primerov, kaj zgodilo.

Na primeru te vlade se je zopet potrdilo staro pravilo. Desne vlade ravnajo zelo previdno pri zviševanju davkov ali pa jih celo znižujejo. Izhajajo namreč iz predpostavke, da znata tako prebivalstvo kot gospodarstvo koristneje porabiti svoj denar kot država. Leve vlade pa raje prerazporejajo denar glede na svoje prioritete.

Ideološke teme

Oba moja starša sta bila profesorja zgodovine, pa tudi sam se zanimam za to področje, tako da nekaj vem tudi o tem.

Takoj ko je vlada prišla na oblast, je odstranila zanjo neprijetnega direktorja muzeja s položaja.

Obenem pa se je ministrica za kulturo udeležila proslave obletnice kongresa na Čebinah, kjer so začrtali smer komunistične revolucije, ki je že med vojno zahtevala veliko žrtev med civilnim prebivalstvom.

Ministrstvo, ki ga vodi, je po mnenju pristojnih organov nezakonito izplačalo Prešernovo nagrado Svetlani Makarovič (ki jo je pred tem zavrnila) in ti organi so zahtevali vračilo tega zneska v proračun, ampak to za ministrstvo očitno ne velja.

Vlada je ukinila spominski dan na žrtve komunističnega nasilja le dan pred praznikom. Teh žrtev ni bilo malo.

Za krono vsega predsednik vlade izjavi, da so med vojno Slovenci trpeli najbolj pod fašizmom in nacizmom.

In za krono vsega predsednik vlade izjavi, da so med vojno Slovenci trpeli najbolj pod fašizmom in nacizmom. Morda to velja za Primorsko, od koder je doma, nikakor pa ne za Slovenijo kot celoto in še zlasti ne za Ljubljansko pokrajino. Ali ne pozna zgodovinskih dejstev (o čemer dvomim) ali pa se spreneveda, kar je bolj verjetno. Vedno bolj znano je, da so že med vojno partizani pobili vsaj toliko civilistov kot okupatorji (in njihovi tako imenovani »pomagači«). Da povojnih pobojev, montiranih procesov in podobnega niti ne omenjam, kakor tudi ne tega, da so si nekateri z begom v tujino rešili življenje, sicer bi jih čakala žalostna usoda.

Imamo »depolitizirano« javno RTV. Če upoštevamo, predstavniki katerih organizacij sedijo v svetu te organizacije (med njimi npr. ni predstavnika upokojencev, ki so zelo številčna skupina), si lahko o tej »depolitizaciji« vsak bralec izoblikuje svoje stališče. Zakon o RTV je bil v obravnavi pred Ustavnim sodiščem RS, in ko se ta organ ni mogel odločiti, ali je v skladu z ustavo ali ne, so avtomatično prikimali vladi. Čas bo pokazal, kaj je bilo v ozadju te odločitve.

Obljube, obljube

Predsednik vlade je obljubljal marsikaj (zdravstveno, pokojninsko, davčno reformo), pa si realizacijo teh obljub oglejmo podrobneje.

Sodnikom in tožilcem je kar počez obljubljal 600 evrov dodatka. Od tega ni bilo nič, vmes je moralo poseči Ustavno sodišče.

Zdravstvena reforma. Kljub denarju, ki ga je vlada v svojem dosedanjem mandatu vložila v zdravstvo, imamo v glavnem daljše čakalne vrste, veliko državljanov brez izbranega zdravnika in najdaljšo zdravniško stavko v zgodovini Slovenije, ki ji ni videti konca. Lahko pa iz lastnih izkušenj povem, da veliko stvari na tem področju deluje v redu, ker zdravniki večinoma delujejo v skladu s Hipokratovo prisego in mnogokrat (sedaj še) tudi na etični pogon.

Pokojninska reforma je bila obljubljena že za konec lanskega leta, a je o njej še skoraj leto pozneje znanega bolj malo.

Kakšni bodo učinki nove zakonodaje, ki razmejuje med javnim in zasebnim zdravstvom, ter če in za koliko se bodo podaljšale čakalne dobe in dostopnost javnega zdravstva, bo pokazal čas.

Pokojninska reforma je bila obljubljena že za konec lanskega leta, a je o njej še skoraj leto pozneje znanega bolj malo.

Davčna reforma temelji zlasti na povišanju davkov. O kakem znižanju obremenitev plač, na kar nas OECD opominja že leta, ni ne duha ne sluha.

Zaključek

Predsednik vlade se rad hvali z dobrim stanjem v gospodarstvu in nizko brezposelnostjo. Tu se je treba vprašati, ali je to zaradi ukrepov te vlade ali pa kljub njim. Gospodarstvo, ki je v precejšnji meri izvozno usmerjeno in se mora za posle »pretepati« tudi v tujini, je izredno prilagodljivo in trdoživo, tako da mu tudi vsak vladni ukrep (npr. povišanje davkov) ne pride takoj do živega. V naši ključni izvozni državi Nemčiji se zlasti na področju avtomobilske industrije (katere dobavitelji so tudi iz Slovenije) gospodarstvo ohlaja, tako da bomo videli, v katero smer se bodo zadeve odvijale.

A da ne bom samo kritiziral. Nekaj pa je predsedniku vlade treba šteti v dobro. To je njegova neomajna podpora Ukrajini v vojni z agresorjem in tudi krepitev Slovenske vojske.

Predsednik vlade napoveduje svoj drugi mandat. (...) Upam, da nas kaj takega ne bo doletelo.

Pri nas je precej t. i. »mirovnikov«. Prednjačita bivša predsednika države. Če prvi predsednik kot politik ne loči med agresorjem in žrtvijo, je dovolj žalostno. Če pa tega ne loči profesor mednarodnega prava, to meji že na škandal.

Zanimiva je še ena stvar. Kljub takšnemu stanju v državi ni nikjer videti množice kolesarjev niti množice ljudi, ki je zasedala ceste in vdirala na avtoceste. To objektivnost omenjenih postavlja v čudno luč. V državi je sedaj drugačno stanje kot pod prejšnjo vlado, ko je v obdobju covida morala sprejemati tudi nepopularne ukrepe omejevanja osebne svobode za zaščito zdravja, podobno kot v drugih državah. Morda smo bili tudi zaradi nepriljubljenih ukrepov druga najboljša država pri spopadu s covidom v EU (pred nami je bila le Danska). In to kljub temu da ji je tedanja opozicija metala polena pod noge, kjer je le mogla, čeprav covid ni kaka strankarska bolezen.

Predsednik vlade napoveduje svoj drugi mandat. Glede na doslej povedano upam, da nas kaj takega ne bo doletelo. Marsikdo, ki je verjel obljubam Gibanja Svoboda in je glasoval zanj, to svojo odločitev obžaluje, kar kažejo tudi javnomnenjske raziskave. In upajmo, da jih spomin ob prihodnjih volitvah ne bo zapustil.

Prispevek je bil prvič objavljen v decembrski številki priloge Slovenski čas.