Najmlajša žrtev, katere posmrtne ostanke so pokopali, je 20-letni fant, najstarejša pa 56-letni moški. Ob zavzetju te bošnjaške enklave so namreč srbske sile pobijale predvsem moške, ki so jih pred tem ločili od njihovih najbližjih. Da bi zakrile svoje zločine, so nato njihove posmrtne ostanke prekopavali v sekundarne in terciarne grobove po vsej državi, ki jih odkrivajo še sedaj.

Osrednja spominska slovesnost in verski obred s pokopom v Potočarih blizu Srebrenice je potekala na dan, ko so enote vojske Republike Srbske pod poveljstvom Ratka Mladića 11. julija 1995 zavzele Srebrenico, ki je bila takrat varovano območje pod nadzorom Združenih narodov, in začele množične poboje Bošnjakov, poroča STA.

Do 19. julija so jih pobile najmanj 8372, večinoma moških in dečkov. Okoli 25.000 žensk, otrok in starejših pa so z avtobusi in tovornjaki prepeljali na območje pod nadzorom vojske BiH. Nizozemske modre čelade jih niso zaščitile, čeprav so se prebivalci tega mesta ob Drini na meji s Srbijo zatekli k njim po zaščito na območju nekdanje tovarne akumulatorjev v Potočarih.

Dosmrtni zapor za pet vojnih zločincev

Haaško mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je zaradi genocida v Srebrenici na dosmrtni zapor obsodilo pet vojnih zločincev, tudi najbolj odgovorna, takratnega predsednika Republike Srbske Radovana Karadžić in poveljnika njene vojske Mladića.  

Tone Kajzer o odgovornosti mednarodne skupnosti

»Srebrenica mora ostati trajen opomin na posledice sovraštva in nestrpnosti. Opominja nas na odgovornost mednarodne skupnosti, da odločno preprečuje množična grozodejstva ter si dosledno prizadeva za ohranjanje miru in varnosti ter spoštovanje mednarodnega prava,« je ob današnjem dnevu spomina na dogodke v Srebrenici dejal slovenski zunanji minister Tone Kajzer.

Kot so še poudarili na ministrstvu, so krepitev sprave, medsebojnega zaupanja in sodelovanja ključnega pomena za napredek BiH na njeni evropski poti ter za razvoj države v korist vseh njenih državljank in državljanov in dodali, da so »naše misli so z žrtvami, njihovimi družinami, preživelimi ter z vsemi, ki še vedno iščejo svoje pogrešane«.

V spominskem centru je trenutno pokopanih 6772 žrtev genocida, 250 pa jih je na željo svojcev pokopanih drugod po državi. Več kot tisoč žrtev še vedno pogrešajo.

Nadškof Vukšić poziva k medsebojnemu spoštovanju, spravi in odpuščanju

Sarajevski nadškof metropolit Tomo Vukšić je v sporočilu ob 31. obletnici genocida v Srebrenici izrekel iskreno sožalje vsem, ki žalujejo za svojimi dragimi. »Usmiljenega Boga prosim, naj pokojnim odpusti njihove slabosti in jim podari večno življenje.«

 

Svoj zapis je nadaljeval z besedami, da so grobovi vojnih žrtev najglasnejša molitev za mir. »Ta klic bi moral slišati vsak človek in vse države sveta ter nanj odgovoriti tako, da bi ga ljudje sprejeli kot svojo osebno odgovornost in ga uresničevali v vsakdanjem življenju, državni voditelji pa kot načelo, ki jih vodi pri družbenih odnosih in sprejemanju političnih odločitev.«

Spomnil je, da je vojna v Bosni in Hercegovini terjala številne žrtve. »Zato sta bolečina in molitev zaznamovali življenje mnogih ljudi. Skupno sporočilo žrtev in njihovih grobov pa je poziv živim k medsebojnemu spoštovanju, spravi in odpuščanju, da bi skupaj gradili boljši svet, utemeljen na resnici, pravičnosti in prijateljstvu.«